Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 418/2009

ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.418.2009 Delovno-socialni oddelek

družinska pokojnina ponovna odmera izplačilo za delnice pokojninska osnova pravnomočnost upravne odločbe
Vrhovno sodišče
7. junij 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka se ne more sklicevati na pravnomočnost že v letu 1999 ugotovljene pokojninske osnove, saj je bila le-ta posebej ugotavljana ob izdaji vseh odločb, ki sta jih tožnika pravočasno izpodbijala pred sodiščem, preden so postale pravnomočne. Ob takšnem odločanju tožene stranke sta lahko tožnika za čas veljavnosti spornih odločb izpodbijala le-te tudi z vidika ugotovljene pokojninske osnove. Za nazaj, izven časovne veljavnosti spornih odločb, pa tožbeni zahtevek ni posegal, oziroma tudi sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbama št. 34 4084140 z dne 23. 2. 2004 je tožena stranka ugotovila, da tožniku R. K. preneha pravica do družinske pokojnine z 31. 8. 2002, tožniku K. K. pa je bila priznana pravica do družinske pokojnine od 1. 9. 2002 v znesku 91.470,97 takratnih SIT mesečno. Z odločbo pod isto številko z dne 26. 2. 2004 je bila obema tožnikoma od 16. 12. 2002 dalje priznana družinska pokojnina v višini 104.538,25 SIT mesečno. V pritožbenem postopku sta bili z odločbo P-4084140 z dne 4. 5. 2004 prvostopni odločbi z dne 23. 2. 2004 odpravljeni. Hkrati je tožena stranka odločila, da tožniku R. K. preneha pravica do družinske pokojnine s 3. 11. 2002, s tem, da se mu za čas od 1. 9. 2002 do prenehanja pravice izplača v mesečnem znesku 104.538,25 SIT, tožnik K. K. pa ima za čas od 4. 11. 2002 do 15. 12. 2002 pravico do družinske pokojnine v znesku 91.470,97 SIT. Pritožba zoper odločbo z dne 26. 2. 2004, s katero je bila obema tožnikoma od 16. 12. 2004 dalje priznana družinska pokojnina v mesečnem znesku 104.538,25 SIT, pa je bila zavrnjena.

2. Tožniku R. K. je bila z odločbo št. 34 4084140 z dne 2. 2. 2005 pravica do družinske pokojnine ukinjena s 17. 12. 2004 in ta odločba ni bila predmet sodnega spora. Istočasno pa je bila tožniku K. K. družinska pokojnina na novo določena od 18. 12. 2004 dalje v znesku 100.324,24 takratnih SIT. Z odločbo P-4084140 z dne 27. 10. 2005 je bila pritožba tožnika K. K. zoper navedeno odločbo prve stopnje zavrnjena.

3. Pred sodiščem sta tožnika v zakonskem roku izpodbijala dokončno odločbo tožene stranke z dne 4. 5. 2004 in odločbo prve stopnje z dne 26. 2. 2004 glede višine družinske pokojnine, v posebni tožbi pa je tožnik K. K. glede višine družinske pokojnine pravočasno izpodbijal tudi kasnejšo odločbo z dne 27. 10. 2005, v zvezi s prvostopno odločbo z dne 2. 2. 2005. Oba sta uveljavljala, da se pri odmeri višine njune družinske pokojnine v pokojninski osnovi pokojnega očeta upoštevajo tudi izplačila, ki so mu bila izplačana iz naslova plače, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja očetovega delodajalca, to je E. d. d.. Sodišče je obe tožbi združilo in ju skupaj obravnavalo.

4. Sodišče prve stopnje je tožbenim zahtevkom ugodilo in v dokončni odločbi z dne 4. 5. 2004 odpravilo zneskovno določene višine družinske pokojnine ter toženi stranki naložilo, da o višini družinske pokojnine obeh tožnikov od 1. 9. 2002 dalje ponovno odloči, upoštevaje tudi v letih 1989 do 1991 pokojnemu očetu izplačane zneske plače, namenjene vnovčenju v postopku lastninskega preoblikovanja delodajalca. Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo ugotovljene razlike v višini pokojnine (točka I. izreka). Hkrati je skupaj z odpravo dokončne odločbe odpravilo tudi zneskovno določeno višino družinske pokojnine tožniku K. K. v prvostopni odločbi z dne 2. 2. 2005 in toženi stranki naložilo ponovno odmero družinske pokojnine od 18. 12. 2004 dalje, pri pokojninski osnovi pokojnega očeta upoštevaje enaka izplačila, ter toženi stranki naložilo, da tožniku za nazaj izplača ugotovljeno razliko družinske pokojnine (II. točka izreka).

5. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je ob odpravi dokončne odločbe tožene stranke z dne 4. 5. 2004 in prvostopne odločbe z dne 26. 2. 2004 tožnikoma priznalo pravico do družinske pokojnine v mesečnem znesku 436,23 EUR za čas od 16. 12. 2002 do 31. 3. 2004 z vsemi uskladitvami. Za naprej pa potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o novi odmeri družinske pokojnine. Prav tako je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka (o novi odmeri družinske pokojnine tožniku K. K. od 18. 12. 2004 dalje).

6. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila pokojninska osnova za določitev družinske pokojnine tožnikoma pravnomočno ugotovljena že v letu 1999. Že takrat so tudi bili znani podatki o izplačilih pokojnemu zavarovancu iz naslova plače, namenjene za odkup delnic v okviru lastninskega preoblikovanja podjetja. Ne gre za naknadno izplačano plačo in ne za šele kasneje na novo ugotovljeno plačo, ki se v skladu z zakonom lahko tudi naknadno všteva v pokojninsko osnovo. Ne gre niti za obnovitveni razlog v smislu 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je bil podatek o izplačilih, namenjenih za notranji odkup delnic, znan že ob prvi odmeri družinske pokojnine tožnikoma v letu 1999, tudi sicer pa je potekel zakonski rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz 263. člena ZUP. S svojo odločitvijo je tako sodišče kršilo določbe 225. člena ZUP o pravnomočnosti upravne odločbe in določbe 158. člena Ustave RS o učinkih pravnomočnosti. Na utemeljenost takšne odločitve sodišča tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002 o neskladju z ustavo določbe ZPIZ/92 o izključitvi izplačil iz naslove plač, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, ne more vplivati, saj pomeni šele naknadno spremembo materialnopravne podlage za določitev pokojninske osnove. Ker pritožbeno sodišče na podobne pritožbene navedbe tožene stranke ni odgovorilo, je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Na podlagi 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki se lahko uveljavljajo v reviziji, če je odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. Razlog za to kršitev je torej le predhodna pravnomočna sodba sodišča oziroma sodna poravnava, ne pa tudi predhodna pravnomočna upravna odločba. Kršitev določb ZUP se v socialnem sporu presoja v smislu presoje pravilnosti uporabe materialnega prava. Prav tako ne gre za bistveno kršitev določb ZPP v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če se pritožbeno sodišče ne opredeli do vseh očitkov zmotne pravne presoje, temveč gre eventualno tudi v tem primeru za vprašanje zmotne uporabe materialnega prava. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri izdaji izpodbijane sodbe zato ni utemeljen.

9. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka ob izdaji vseh izpodbijanih odločb na novo ugotavljala tudi pokojninsko osnovo pokojnega zavarovanca, to je pokojnega očeta obeh tožnikov, ki je bila podlaga za odmero višine družinske pokojnine. To je razvidno tudi iz obrazložitve vseh prvostopnih odločb in podatkov o plačah pokojnega zavarovanca vse od leta 1970 dalje v prilogah odločb. 10. Glede na navedeno se tožena stranka ne more sklicevati na pravnomočnost že v letu 1999 ugotovljene pokojninske osnove, saj je bila le-ta posebej ugotavljana ob izdaji vseh odločb, ki sta jih tožnika pravočasno izpodbijala pred sodiščem, preden so postale pravnomočne. Ob takšnem odločanju tožene stranke sta lahko tožnika za čas veljavnosti spornih odločb izpodbijala le-te tudi z vidika ugotovljene pokojninske osnove. Za nazaj izven časovne veljavnosti spornih odločb pa tožbeni zahtevek ni posegal, oziroma tudi sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo. Zato očitek, da je sodišče kršilo določbe 225. člena ZUP o pravnomočnosti upravnih odločb in ustavne določbe o učinkih pravnomočnosti ni utemeljen.

11. Že glede na gornje razloge v reviziji očitana zmotna uporaba materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni utemeljena.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia