Jedro

Kljub pravnomočni odločitvi o pravici in odmeri družinske pokojnine sta tožeči stranki lahko podali zahtevo za novo odmero z vštevanjem izplačil, s katerimi so bile vplačane delnice v novem odkupu, pri čemer imata pravico do nove odmere družinske pokojnine z upoštevanjem spremenjene pokojninske osnove od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) spremeni tako, da glasi: „I.

1. Odločbi tožene stranke št. ...z dne 4. 5. 2004 v III. točki in št. ... z dne 26. 2. 2004 se odpravita.

2. Družinska člana K.K., roj. 17. 4. 1980 in R.K., roj. 27. 2. 1985 imata pravico do družinske pokojnine. Uveljavljena pokojnina znaša 104.538,25 SIT (436,23 EUR) na mesec in se izplačuje od 16. 12. 2002 do 31. 3. 2004 z vsemi uskladitvami.

Izplačani zneski pokojnine se poračunajo.

3. Toženec je dolžan tožnikoma na novo odmeriti družinsko pokojnino od 1. 4. 2004 dalje, pri čemer mora pri izračunu pokojninske osnove za leto 1989 dodatno upoštevati neto znesek 10.123,80 SIT, za leto 1990 znesek 1.278,43 SIT in za leto 1991 znesek 9.599,67 SIT, v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

4. Toženec je dolžan izplačati tožnikoma razliko med že izplačanimi zneski družinske pokojnine in na novo odmerjeno pokojnino od 1. 4. 2004 dalje, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega mesečnega izplačila do plačila, v 15 dneh od dokončnosti odločbe o novi odmeri družinske pokojnine.“ V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: „I.

1. V odločbi toženca št. ... z dne 4. 5. 2004 se v 1. odstavku II. točke izreka odpravi besedilo „104.538,25 SIT“, v 2. odstavku II. točke izreka besedilo 91.470,97 SIT“ ter III. točka izreka te odločbe.

Odpravi se odločba št. ... z dne 26. 2. 2004. 2. Toženec je dolžan tožnikoma na novo odmeriti družinsko pokojnino od 1. 9. 2002 dalje, pri čemer mora pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevati neto znesek za leto 1990 1.278,43 SIT in za leto 1991 9.599,67 SIT, v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

3. Toženec je dolžan izplačati tožnikoma razliko med že izplačanimi zneski družinske pokojnine in na novo odmerjeno pokojnino od 1. 9. 2002 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega mesečnega izplačila pokojnine, do plačila, v 15 dneh od dokončnosti odločbe o novi odmeri družinske pokojnine.

II.

1. V drugem stavku izreka odločbe št. ... z dne 2. 2. 2005 se odpravi besedilo „100.324,24 SIT“ Odpravi se odločba toženca št. ... z dne 27. 10. 2005. 2. Toženec je dolžan tožniku K.K. na novo odmeriti družinsko pokojnino od 18. 12. 2004 dalje, pri čemer mora pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevati neto znesek za leto 1989 10.123,80 SIT, za leto 1990 1.278,43 SIT in za leto 1991 9.599,67 SIT, v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

3. Toženec je dolžan tožniku izplačati razliko med že izplačanimi zneski družinske pokojnine in na novo odmerjeno pokojnino od 18. 12. 2004 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega mesečnega izplačila pokojnine do plačila, v 15 dneh od dokončnosti odločbe v novi odmeri družinske pokojnine.

III.

Kar tožnika zahtevata več ali drugače, se zavrne.“ Zoper ugoditveni del sodbe (I. in II. točka izreka) se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka pritožila tožena stranka ter predlagala, da sodišče druge stopnje v tem delu prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnikov zavrne, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je sodišče tožnikoma neutemeljeno omogočilo novo odmero družinske pokojnine z upoštevanjem dodatnih neto zneskov, ki jih je pokojni zavarovanec J.K. dobil izplačane za leta 1989, 1990 in 1991 ter toženi stranki neutemeljeno naložilo izdajo novih odločb o odmeri družinske pokojnine. Tožnikoma je bila z odločbo št. ... z dne 27. 7. 1999 priznana in odmerjena pravica do družinske pokojnine od 24. 5. 1999 dalje, s tem je postala dokončna in pravnomočna tudi določitev pokojninske osnove. Podatke za izračun osnove je sporočil delodajalec pokojnega zavarovanca na obrazcu M-4, pravilnost podatkov je potrdila revizorka v zapisniku z dne 13. 5. 1996. Ponovna odmera družinske pokojnine v kasnejših odločbah, s katerimi se je zaradi spremembe števila uživalcev spreminjal le odstotek družinske pokojnine, ne more pomeniti nove določitve pokojninske osnove. Z dokončno odločbo št. ... z dne 28. 11. 2003 je bila potrjena odločitev prvostopenjskega organa o zavrženju zahtevka tožnikov za ponovno odmero pokojnine. Tudi ta odločba je postala pravnomočna. Vštevanje delnic oz. oblikovanje pokojninske osnove ni samostojna pravica po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Na pravnomočno pokojninsko osnovo ne more vplivati sklicevanje sodišča na odločbo Ustavnega sodišča RS št. ... z dne 10. 7. 2002. V pravnomočno odločbo iz leta 1999 bi bilo dopustno poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga, skladno z določbo 249. člena ZPIZ-1, določa v 4. odstavku 225. člena Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami). V tem primeru ne gre za naknadno izplačano plačo in tudi ne za novo ugotovljeno plačo, ki bi se v skladu z zakonom vštevala za izračun pokojninske osnove. Plača je bila ob smrti zavarovanca znana, ni pa bila upoštevana pri določitvi pokojninske osnove. Razlogi za obnovo postopka iz 260. člena ZUP niso podani. Dejstvo, da se znesek, namenjen notranjemu odkupu delnic, ni upošteval pri odmeri pokojninske osnove je bilo znano že ob izdaji odločbe v letu 1999. Potekel je tako subjektivni kot objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka. Materialni predpis, ki je veljal ob vloženi zahtevi v letu 2004 ne omogoča ponovne odmere pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Sodišče je s tem, ko je toženi stranki naložilo, da v okviru zahtevka tožnikoma na novo odmeri družinsko pokojnino z upoštevanjem dodatnih zneskov plače za obdobje od leta 1989 do 1991 kršilo materialno pravo, saj je sodba v nasprotju z določbami ZPIZ-92, ZPIZ-1 in določbami ZUP. Odločitev pomeni kršitev pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker gre za ponovno presojo v pravnomočno odločeni zadevi. V podkrepitev pritožbe se tožena stranka sklicuje na več sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča, iz katerih izhaja, da v ZPIZ-1 ni pravne podlage za ponovno odmero pravnomočno priznane pokojnine zaradi upoštevanja naknadno ugotovljenih plač. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik o podatkih na obrazcih M-4, ki je izdan po upokojitvi, ne predstavlja „novega starega dejstva“, kot obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Odstop od enotne sodne prakse, kršitev materialno pravnih določb pokojninske zakonodaje in določb ZUP pomeni tudi kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede datuma, od katerega je tožnikoma dopustno priznati družinsko pokojnino, odmerjeno od pokojninske osnove, v kateri so všteta tudi izplačila iz dobička v letih 1989 do 1991 zmotno uporabilo materialno pravo, odločitev pa tudi pomeni odstop od uveljavljene sodne prakse.

Med strankama ni sporno, da ob izračunu pokojninske osnove v izpodbijanih odločbah niso bili upoštevani zneski dela plače iz udeležbe na dobičku pokojnega J.K. v letih 1989 do 1991. Kot zahteve tožnikov za novo odmero družinske pokojnine z vštevanjem izplačil, s katerimi so bile vplačane delnice v notranjem odkupu, je potrebno upoštevati pritožbe R.K. zoper odločbi št. ... z dne 23. 2. 2004 in z dne 26. 2. 2004 ter K.K. zoper odločbo o pravici do družinske pokojnine št. ... z dne 23. 2. 2004. V postopku za uveljavljanje pravic, začetem po 1. 1. 2000 se, upoštevajoč 1. odstavek 391. člena ZPIZ-1, uporablja ta zakon. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da nova ureditev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uvedena z ZPIZ-1, ne določa več posebnih postopkov razveljavitve ali spremembe dokončnih upravnih aktov, kot je bilo to po materialno pravni ureditvi, veljavni do 1. 1. 2000, določeno s 185. - 187. členom Statuta pravne prednice tožene stranke Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 40/83, 10/86, 43/89, 3/90 in 55/93) ter določbama 3. in 5. odstavka 185. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98, v nadaljevanju: ZPIZ/92). Po teh določbah se je dokončna odločba razveljavila ali spremenila, če je bilo, med ostalim, o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za zavarovanca. Naknadno izplačana ali ugotovljena plača, ki se je v skladu z ZPIZ/92 upoštevala za izračun pokojninske osnove, se je po 3. odstavku 185. člena ZPIZ/92 lahko uživalcu pokojnine upoštevala za novo odmero že uveljavljene pokojnine. Po ureditvi v omenjenih določbah nova, za zavarovanca ugodnejša odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi oz. od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. Kljub temu, da ZPIZ-1 takšne ureditve oz. možnosti ne določa, je tožena stranka v več zadevah, v katerih je bila dokončna odločba presojana v socialnem sporu, omenjeno načelo o upoštevanju naknadno ugotovljene plače pri izračunu pokojninske osnove uporabila in zavarovancem na novo izračunala pokojninsko osnovo in odmerila pokojnino. Gre za odločitve tožene stranke, obravnavane pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v zadevah npr. opr. št. Psp 146/2006, Psp 755/2006, Psp 789/2006, Psp 1055/2006, Psp 133/2007, Psp 163/2007, Psp 222/2007, Psp 517/2007, Psp 853/2007, Psp 364/2008, Psp 455/2008, Psp 611/2008, Psp 776/2008 in še nekatere druge.

ZPIZ-1 nima določb o upoštevanju naknadno ugotovljene plače za novo odmero že uveljavljene pravice, kot jih je poznal prej veljavni ZPIZ/92. Pokojninska doba, plača, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. odstavek 203. člena ZPIZ-1). Naknadna sprememba podatkov matične evidence pa je po 1. odstavku 43. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami) med ostalim dopustna, če pristojni organ naknadno na predpisan način ugotovi spremembo podatkov, ali če se s preverjanjem podatkov ali kako drugače ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki. Naknadna sprememba je dopustna tudi v drugih primerih, v katerih se po splošnem upravnem postopku lahko uporabijo izredna pravna sredstva.

Iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 544/2007 z dne 24. 3. 2009 izhaja, da odločitev o pravici in odmeri pokojnine, ki je postala dokončna in pravnomočna, ne pomeni brez izjeme, da je bilo pravnomočno odločeno tudi o višini pokojninske osnove. V navedenem sklepu je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je ob izpodbijanju odločbe o novi odmeri predčasne pokojnine po 4. odstavku 40. člena ZPIZ/92 dopustno izpodbijati pravilnost izračuna pokojninske osnove, ugotovljene že v prvotni odločbi o pravici in odmeri zmanjšane predčasne pokojnine, še zlasti če je tožena stranka, kot v primeru izpodbijanih prvostopenjskih odločb št. ... z dne 26. 2. 2004 in z dne 2. 2. 2005, ponovno opravila izračun pokojninske osnove. Ker se v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - 2. odstavek 58. člena) in ker sodišče po 1. odstavku 81. člena ZDSS-1 ugotavlja ali je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit ter ali je sam izpodbijani akt pravilen in zakonit, je potrebno presoditi tudi pravilnost izračuna pokojninske osnove.

Tožeča stranka je v zahtevi za ponovno odmero družinske pokojnine, vloženi 9. 10. 2002 navedla, da zahteva temelji na odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002, po kateri se del plač oz. udeležbe na dobičku, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup oz. za večanje lastniškega kapitala pri delodajalcu, šteje v pokojninsko osnovo. Ta zahteva je bila, kot izhaja iz podatkov v upravnem spisu, pravnomočno zavržena, vendar je po presoji sodišča druge stopnje potrebno upoštevati, da je pravica do socialne varnosti ustavna pravica, ki jo po 50. členu Ustave državljani uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Pri presoji je potrebno upoštevati ustavno načelo enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Tožena stranka je upoštevala analogijo z učinkom odločb, izdanih v obnovi postopka, kot določa 263. člen ZPIZ-1. Zaradi enakopravnosti zavarovancev, je potrebno tudi tožnikoma priznati pravico do vštetja plač na podlagi udeležbe v dobičku in s tem v zvezi do novega izračuna družinske pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi ponovne zahteve za izračun pokojninske osnove, to je od 1. 4. 2004 dalje. Praksa tožene stranke, ki jo je potrebno uveljaviti tudi v tem primeru, upošteva temeljna načela obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja o vzajemnosti in solidarnosti po 1. odstavku 3. člena ZPIZ-1 ter načelo odvisnosti pravic iz obveznega zavarovanja od zavarovančeve plače in drugih dohodkov ter vplačanih prispevkov po 6. odstavku 7. člena ZPIZ-1. Prakso je potrdilo Višje delovno in socialno sodišče (na primer sodba opr. št. Psp 814/2007 z dne 24. 9. 2008).

Z upoštevanjem načela enakopravnosti zavarovancev oz. uživalcev pravic je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke le delno ugodilo ter na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pravico do nove odmere družinske pokojnine, z upoštevanjem spremenjene pokojninske osnove priznalo od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, vsebovane v pritožbah, vloženih 19. 3. 2004. Zato je neutemeljena pritožba zoper II. točko izreka prvostopenjske sodbe, ki pravico do odmere in izplačila višje pokojnine K.K. priznava za kasnejše obdobje, od 18. 12. 2004 dalje.

Tožnikoma je potrebno priznati pravico do vštetja plač na podlagi udeležbe v dobičku ter do nove odmere družinske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov, ki so zapadli v plačilo od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Obveznosti plačila zamudnih obresti tožena stranka v pritožbi ne izpodbija. Tožnikoma je od pripadajoče razlike v višini družinske pokojnine, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega mesečnega izplačila pokojnine, do plačila. Podlaga za priznanje zamudnih obresti je v 2. odstavku 276. člena ZPIZ-1, po katerem se upravičencu izplača v breme zavoda odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan pa do izvršitve odločbe, če je zavod dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe na prvi stopnji ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oz. vlagatelja, delodajalca oz. druge osebe.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, vendar le glede datuma, od katerega sta tožnika upravičena do nove odmere družinske pokojnine.