Jedro

Vprašanje, ali procesna ali pravdna nesposobnost stranke, številni sodni rubeži invalidske pokojnine in udeležba stranke v številnih sodnih postopkih, spadajo med razmere iz prvega odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki ga revident postavlja kot pomembno v obravnavani zadevi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določbe 22. člena ZBPP.

Vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje je procesno vprašanje (stvar formalnega procesnega vodstva), ki je izključno v domeni sodišča, in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizij) ne vpliva na vsebino obravnavanih upravnih sporov. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. S sklicevanjem na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), revident ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo, št. Bpp 271/2011 z dne 26. 10. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tam navedeni postopek.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje: „ali procesna ali pravdna nesposobnost stranke, številni sodni rubeži invalidske pokojnine in udeležba stranke v številnih sodnih postopkih, spadajo med razmere iz prvega odstavka 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določbe 22. člena ZBPP.

9. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010).

10. Prav takšno je vprašanje, ki ga postavlja revident. Postavljeno vprašanje namreč po vsebini predstavlja vprašanje razlage določbe prvega odstavka 22. člena ZBPP, ki pa je po presoji Vrhovnega sodišča jasna in nedvoumna in ne potrebuje dodatne razlage. Navedena določba ZBPP (ki je umeščena v III. poglavje zakona z naslovom: Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči) namreč določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot izjemna brezplačna pravna pomoč, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za brezplačno pravno pomoč utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere prosilec ni mogel oziroma ne more vplivati in se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti.

11. Kdaj je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami, zdravstvenimi razlogi ali z izredno finančno obveznostjo, je natančno določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku citiranega člena ZBPP. Šteje se, da je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami, če so stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinskega člana, s stroški za vzdrževanje invalidnega ali drugače prizadetega družinskega člana, s stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami in drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilca ali družinskih članov (drugi odstavek citiranega člena ZBPPP); iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje (tretji odstavek citiranega člena ZBPP); in z izredno finančno obveznostjo, ki je nastala prosilcu in njegovi družini, za katero pa prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (potres, poplave itd.; četrti odstavek citiranega člena ZBPP). Po petem odstavku citiranega člena ZBPP mora mnenje o dejstvih iz prejšnjih odstavkov tega člena na zahtevo pristojnega organa za BPP podati tudi pristojni center za socialno delo, če ima podatke o prosilcu in njegovi družini.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča iz navedene določbe ZBPP jasno in nedvoumno izhaja, da mora prosilec v prošnji za brezplačno pravno pomoč (vsaj) na določljiv način navesti, da zahteva izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči, v njej pa navesti izjemne okoliščine, ki so nastale izven prosilčeve volje (objektivno pogojene), torej takšne, na katere prosilec s svojim ravnanjem ni mogel vplivati, in to tudi izkazati. Le takšne izjemne okoliščine namreč po ZBPP utemeljujejo odobritev izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči, pri čemer je breme izkazovanja teh okoliščin po tej določbi ZBPP nedvomno na prosilcu.

13. Ker iz upravnih spisov, ki jih je v revizijskem postopku pridobilo Vrhovno sodišče, izhaja, da je nosilni razlog za zavrnitev izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči, da revident ni izkazal okoliščin iz 22. člena ZBPP, kar potrjujejo tudi upravni in sodni spisi, postavljeno vprašanje glede na že pojasnjeno jasnost določbe 22. člena ZBPP, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revident pa tudi niti ne zatrjuje, da gre za vprašanje, ki bi v praksi oziroma teoriji povzročalo posebne dileme in bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, razvoj prava preko sodne prakse, ali da v sodni praksi sodišča prve stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.

14. Odločitev sodišča prve stopnje (in pred njim tožene stranke) o tem, ali je v obravnavanem primeru prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z okoliščinami iz 22. člena ZBPP, je odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin v vsakem posameznem primeru, ki pa na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 niti niso predmet revizijske presoje.

15. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi vprašanje razdružitve postopkov v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ga kot pomembno pravno vprašanje postavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanje, ali bo sodišče več v eni tožbi združenih zahtevkov obravnavalo in o njih odločalo ločeno, je namreč stvar formalnega procesnega vodstva, ki je izključno v domeni sodišča (takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevah I Up 143/2011 in II Ips 333/98) in kot tako v nobenem primeru (tudi ne ob morebitni vsebinski obravnavi revizije) ne vpliva na vsebino obravnavanega upravnega spora.

16. Glede na navedeno revident ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 17. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

18. Revident v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, da zaradi izpodbijanih odločb in sodb že več let trpi hude posledice, ki so organom in sodiščem splošno znane.

19. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

20. Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s to navedbo zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Revident namreč v obravnavani zadevi ni niti navedel niti izkazal posledic izpodbijanih odločitev (zavrnitev brezplačne pravne pomoči), temveč se je skliceval le na posledice drugih postopkov (pravdnih, izvršilnih in kazenskih), ki pa niso predmet tega revizijskega postopka.

21. Glede na obrazloženo revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

22. Ker revident v reviziji ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo, je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnilo (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).