Jedro

Predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, če gre za vprašanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je lahko le vprašanje, ali bi bilo dokaze, ki jih sodišču prve stopnje nalaga sodišče druge stopnje, dolžno izvesti sodišče druge stopnje samo. Materialnopravni razlogi, na podlagi katerih sodišče druge stopnje gradi svojo odločitev, ne morejo biti predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe, ki jo je dne 14. 6. 2007 tožena stranka podala tožnici. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za vrnitev tožnice na delo in priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja. Za utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je štelo dejstvo, da je tožena stranka tožničino delovno mesto svetovalke direktorja dne 28. 5. 2007 ukinila.

2. Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba časopisne, informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti (KP dejavnosti – Ur. l. RS, št. 43/2000 s kasnejšimi spremembami) in da sodišče ni preverjalo, ali so bili v tožničinem primeru upoštevani kriteriji za izbiro presežnih delavcev iz navedene kolektivne pogodbe. Sprejelo je stališče, da dokaze v zvezi s tem lahko izvede le sodišče prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pritožbo in v njej uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, posledično pa tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v smislu 340. in 341. člena ZPP. Obširno polemizira s stališči sodišča glede uporabe določb KP dejavnosti v primeru, ko je pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana edinemu delavcu na ukinjenem delovnem mestu. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4. V odgovoru na pritožbo tožnica polemizira z vsebino vložene pritožbe in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Na podlagi drugega odstavka tega člena je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje v nasprotju z gornjimi določbami dovoljena pritožba. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

7. Glede na gornje določbe ZDSS-1 je lahko predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, če gre za vprašanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, le vprašanje, ali bi bilo dokaze, ki jih sodišču prve stopnje nalaga sodišču druge stopnje, dolžno izvesti sodišče druge stopnje samo, tudi glede na možnost izvedbe glavne obravnave v smislu določb tretjega odstavka navedenega člena ZDSS-1. Materialnopravni razlogi, na podlagi katerih sodišče druge stopnje gradi svojo odločitev, praviloma ne morejo biti predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep. Prav tako se Vrhovno sodišče ob obravnavi navedene pritožbe do materialnopravnih razlogov sodišča druge stopnje ne more opredeljevati. Na podlagi navedene pritožbe Vrhovno sodišče ne more samo po vsebini odločati o pritožbi zoper prvostopno sodbo.

8. Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu prvostopnemu sodišču dejansko ni določno naložilo izvedbo nobenega konkretnega dokaza in ni navedlo utemeljenih razlogov, zakaj v smislu določb 30. člena ZDSS-1 dokazov, za katere šteje, da so še potrebni, ne bi moglo samo izvesti. Vendar pritožba vsega tega ne napada in ne vsebuje nobenega pritožbenega razloga v smislu drugega odstavka 30. člena ZDSS-1. Ker v zvezi z ravnanjem sodišča druge stopnje ne gre za absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere bi Vrhovno sodišče (smiselno) pazilo po uradni dolžnosti, temveč je vezano zgolj na v pritožbi uveljavljene razloge, tožena stranka s svojo pritožbo ni mogla uspeti.

9. Izrek o stroških smiselno temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZKP.