Jedro

Če kmetijski inšpektor ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov. Če drugačno izkoriščanje kmetijskega zemljišča po samem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, sme kmetijski inšpektor odrediti vzpostavitev prvotnega stanja na kmetijskem zemljišču. Uporaba kmetijskega zemljišča za skladiščenje hlodovine pa niti po določbah ZKZ niti z drugimi predpisi ni dovoljena. Rabo kmetijskih zemljišč določa ZKZ, ki pa za kmetijska zemljišča opredeljuje namensko rabo. Tako je po presoji sodišča ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredil vzpostavitev v prvotno stanje, pravilen in zakonit.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo se tožniku prepoveduje uporaba kmetijskega zemljišča na parceli št. 754 k.o. … v kakršenkoli drug namen kot za kmetijstvo proizvodnjo (točka 1 izreka). Na kmetijskem zemljišču s parc. št. 754 k.o. …, kjer se je površina nasula z gramozom na površini cca. 2000 m2, je potrebno vzpostaviti prvotno stanje tako, da se v celoti odstrani nasut gramoz in izkop zasuje z zemljo ter površino zatravi. Rok za ureditev je 30. 12. 2013 (točki 2 in 3 izreka). Kmetijska inšpekcija je pri pregledu predmetnega zemljišča ugotovila, da se to uporablja za skladiščenje hlodovine. Grmovje in drevesa sta bila odstranjena, zemljišče pa je bilo posuto z gramozom. V katastru je bilo zavedeno kot pašnik III. katastrskega razreda. V prostorskih aktih Občine Ljubno ob Savinji pa je bilo namenjeno kmetijski proizvodnji. Na podlagi evidence dejanske rabe, ki se vodi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je bilo to zemljišče evidentirano kot drugo kmetijsko zemljišče s šifro 1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče. Glede na ugotovitve kmetijske inšpekcije se tako predmetno kmetijsko zemljišče uporablja za gospodarsko dejavnost in sicer za skladiščenje hlodovine. Lastnik kmetijskega zemljišča A. je v postopku izjavil, da se predmetno kmetijsko zemljišče res uporablja za začasno skladiščenje hlodovine, da pa legalizacija skladišča ni bila mogoča zaradi nesprejetih prostorskih ureditvenih planov in OPN prostorskih izvedbenih aktov. Prvostopenjski organ navaja določbe 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN) ter 4. člen in 7. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da predmetno zemljišče ni kmetijsko zemljišče v smislu prvega odstavka 2. člena ZKZ, saj mora biti po definiciji primerno za kmetijsko pridelavo in hkrati v skladu z zakonom določeno kot kmetijsko zemljišče. Obravnavano zemljišče pa ni primerno za kmetijsko obdelavo. Prvostopenjski organ v postopku sploh ni ugotavljal ali parcela št. 754 k.o. … izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZKZ. Glede na to je napačno ugotovljeno dejansko stanje in je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Tožnik ugovarja tudi možnosti vzpostavitvi prvotnega stanja, saj prvostopenjski organ prvotnega stanja v postopku sploh ni ugotavljal. Pred posegom, to pomeni pred nasutjem gramoza, je bilo zemljišče zamočvirjeno. Prvotno stanje bi bilo tako doseženo že z odstranitvijo gramoza. Tako je bilo tožniku naloženo več oziroma vzpostavitev drugačnega stanja kot je bilo prvotno brez podlage v materialnih predpisih.

Tožnik tudi meni, da je izpodbijani akt ničen, ker ga ne more izvršiti, saj gre za zemljišče, ki je last tretje osebe. Tožeča stranka nima dovoljenja lastnika, to je A., da bi lahko na predmetni nepremičnini izvajala dela. Upravni akt, ki ga ni mogoče izvršiti, pa je ničen. Poleg navedenega je v izpodbijanem aktu rok za izvršitev določen 30. 12. 2013, ta pa je že potekel še preden je odločba postala dokončna. V skladu z navedenim tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbi odpravi in inšpekcijski postopek ustavi. Toženi stranki pa naj tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti vse stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene ugovore kot neutemeljene iz razlogov, razvidnih iz obrazložitve obeh upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge obeh upravnih organov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ pravilno in zakonito izrekel inšpekcijski ukrep prepovedi nenamenske rabe kmetijskega zemljišča in v danem roku vzpostavitev prvotnega stanja. Prvenstveno je med strankama sporno, ali parcela št. 754 k.o. … predstavlja dejansko kmetijsko zemljišče ali ne. Iz podatkov zemljiškega katastra za predmetno zemljišče izhaja, da gre delno za kmetijsko in delno za gozdno zemljišče. Iz podatkov lokacijske informacije z dne 5. 2. 2013 o namenski rabi predmetnega zemljišča pa izhaja, da gre za kmetijsko zemljišče. Tudi po prostorskih aktih Občine Ljubno ob Savinji je predmetno zemljišče namenjeno kmetijstvu. Na podlagi evidence dejanske rabe Ministrstva za kmetijstvo in okolje je obravnavano zemljišče evidentirano kot neobdelano kmetijsko zemljišče. Tako iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da predstavlja predmetno zemljišče kmetijsko zemljišče in je tako ugovor tožnika, da ne gre za kmetijsko zemljišče, po presoji sodišča neutemeljen. Zaradi varstva kmetijskih zemljišč kot omejene in človeku nujno potrebne dobrine je že v Ustavi RS in na njeni podlagi sprejetih zakonov urejeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč. V skladu s 4. členom ZKZ je kmetijska zemljišča potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin.

Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da izpodbijane odločbe ne more izvršiti in na predmetnem kmetijskem zemljišču vzpostaviti v prvotno stanje, ker je to last tretje osebe in sicer A. Na podlagi 7. člena ZKZ mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča to obdelovati na predpisan način in kot dober gospodar ter uporabljati primerne metode kmetovanja in preprečevanja zbitosti tal, erozije, onesnaženja ter zagotavljati trajno rodovitnost. Na podlagi izjave upravitelja škofijskih gozdov, dane v predmetnem inšpekcijskem postopku izhaja, da sta se A. in tožnik dogovorila, da se bo predmetno kmetijsko zemljišče uporabljalo za začasno in pomožno skladiščenje hlodovine. Iz navedenega izhaja, da je bil tožnik v dogovoru z lastnikom uporabnik predmetnega kmetijskega zemljišča in kot tak zavezan ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena ZKZ. Kakšno pa je ravnanje dobrega gospodarja na kmetijskem zemljišči pa je navedeno v 3. členu Uredbe o podrobnejših merilih za presojo ali obdelovalec ravna kot dober gospodar.

Kršitve določb 2. člena do 16. člena ZKZ ugotavljajo pristojni kmetijski inšpektorji, ki imajo v 107. členu ZKZ določena pooblastila za ukrepanje. Če kmetijski inšpektor ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov (tretji odstavek 7. člena ZKZ). Med pristojnostmi kmetijskega inšpektorja pa je na podlagi 107. člena ZKZ tudi določeno, da sme prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Če drugačno izkoriščanje kmetijskega zemljišča (v danem primeru - nasutje gramoza in skladiščenje hlodovine) po samem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, sme kmetijski inšpektor odrediti vzpostavitev prvotnega stanja na kmetijskem zemljišču. Uporaba kmetijskega zemljišča za skladiščenje hlodovine pa niti po določbah ZKZ niti z drugimi predpisi ni dovoljena. Rabo kmetijskih zemljišč določa ZKZ, ki pa za kmetijska zemljišča opredeljuje namensko rabo. Tako je po presoji sodišča ukrep kmetijskega inšpektorja (1., 2. in 6. alineja B) točke prvega odstavka 107. člena ZKZ), s katerim je prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredil vzpostavitev v prvotno stanje, pravilen in zakonit. Pravilno pa je tudi kmetijski inšpektor odredil rok za vzpostavitev v prvotno stanje, to pa je odstranitev nasutega gramoza iz predmetnega kmetijskega zemljišča in nasutje zemlje ter zatravitev, s čimer bi se sanirala storjena degradacija kmetijskega zemljišča. Po presoji sodišča je tako neutemeljen ugovor tožnika, da mu je bilo naloženo več oziroma vzpostavitev drugačnega stanja, kot je bilo prvotno. Tožnik pa tudi sicer v postopku ni izkazal, da je bilo nasutje gramoza na obravnavanem kmetijskem zemljišču potrebno zaradi kmetijske proizvodnje, zato je neutemeljen očitek tožnika, da vzpostavitev kmetijskega zemljišča v prvotno stanje z odstranitvijo gramoza, nasutjem zemlje ter zatravitvijo, odrejeno z izpodbijanim ukrepom, ni potrebno. Za odločitev v tem postopku je pomembno le, da je bila zaradi nasutja gramoza kmetijska površina za kmetijsko proizvodnjo zmanjšana (glej sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 2012/99, I Up 966/99, I Up 1012/99).

Na podlagi vsega povedanega je izrečen ukrep kmetijskega inšpektorja in s tem izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Za svojo odločitev sta oba upravna organa navedla tudi pravilne razloge, dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. V postopku niso bile storjene bistvene kršitve določb postopka, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.