Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident samo z očitkom domnevne neobrazloženosti izpodbijane sodbe, glede dejanskega pogoja iz 2. člena ZKZ, teh zahtev ni izpolnil. Revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Z uveljavljanjem tega pogoja v zvezi s kriterijem za kmetijsko zemljišče po 2. členu ZKZ, dejansko izpodbija v postopku ugotovljeno dejansko stanje, kar ni predmet revizijske presoje. Ob tem pa mu je treba pojasniti, da v primeru uzurpacije kmetijskega zemljišča, pri presoji vprašanja, ali gre za kmetijsko zemljišče, prevlada formalni pogoj. Dejanski pogoj pride v poštev šele, če je bilo zemljišče že pred uzurpacijo po svoji dejanski namenski rabi neplodno in bi bila vzpostavitev takega kmetijskega zemljišča v plodno kmetijsko zemljišče povezana z nesorazmernimi stroški.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Inšpektorata za kmetijstvo in okolje, št. 0611-220/2013 z dne 15. 2. 2013. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu prepovedal uporabo tam navedenega kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen razen za kmetijsko proizvodnjo (1. točka izreka). Odločil je še, da je treba na navedenem kmetijskem zemljišču vzpostaviti prvotno stanje tako, da se odstrani nasut gramoz in izkop zasuje z zemljo ter površino zatravi, vse do 30. 12. 2013 (2. in 3. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 0611-641/2013/2 z dne 16. 9. 2014, pritožbo revidenta zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti navaja, da izpodbijana sodba ni obrazložena v delu, ki se nanaša na dejansko neprimernost zemljišča za kmetijsko obdelavo in da odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, da morata biti za kmetijsko zemljišče v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) izpolnjena oba, dejanski in formalni pogoj po prvem odstavku 2. člena ZKZ. V zvezi s tem se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 571/2007 in II Ips 7/2014. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. V obravnavani zadevi se revident, glede dovoljenosti revizije, v delu, kjer navaja da izpodbijana sodba ni obrazložena, sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vendar, ker v obravnavani zadevi pravica ali obveznost stranke v izpodbijanem aktu ni izražena v denarni vrednosti, pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Če pa revident meni, da je z navedbo o domnevni neobrazloženosti sodbe izkazal pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mu je treba pojasniti, da ta njegova navedba za dovoljenost revizije ne zadošča. 6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.(1) Revident samo z očitkom domnevne neobrazloženosti izpodbijane sodbe, glede dejanskega pogoja iz 2. člena ZKZ(2), teh zahtev ni izpolnil. Pojasniti pa mu je treba, da se je tožena stranka opredelila do navedb, da kmetijsko zemljišče že pred uzurpacijo ni bilo primerno za kmetijsko pridelavo, ki jih je revident uveljavljal šele v pritožbenem upravnem postopku, in jih tudi obrazloženo zavrnila. Sodišče prve stopnje je, s sklicevanjem na razloge obeh upravnih organov (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), tej zavrnitvi pritrdilo. Revident v tožbi v zvezi s tem ugovorom tudi ni predlagal izvedbe dokazov.

7. V posledici navedenega tudi uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, glede vprašanja izpolnjevanja formalnega in dejanskega kriterija po 2. členu ZKZ ni izkazan. Z uveljavljanjem tega pogoja revident dejansko izpodbija v postopku ugotovljeno dejansko stanje, kar pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet revizijske presoje. Ob tem pa mu je treba pojasniti, da iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 7/2014 jasno izhaja, da v primeru uzurpacije kmetijskega zemljišča pri presoji vprašanja, ali gre za kmetijsko zemljišče, prevlada formalni pogoj. Dejanski pogoj pride v poštev šele, če je bilo zemljišče že pred uzurpacijo po svoji dejanski namenski rabi neplodno in bi bila vzpostavitev takega kmetijskega zemljišča v plodno kmetijsko zemljišče povezana z nesorazmernimi stroški (II Ips 571/2007). Tovrstnih navedb pa revident ni podal niti v upravnem niti v sodnem postopku.

8. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015. (2) ZKZ v 2. členu določa, da so kmetijska zemljišča po tem zakonu zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v prostorskih aktih lokalnih skupnosti oziroma tudi zemljišča, ki so v prostorskih aktih določena za nekmetijsko namensko rabo, vendar so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo in glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, uvrščena med njive, vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.