Jedro

Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (35. člen ZDR). Neresnične izjave o ravnanju z oskrbovanci so škodile ugledu in zaupanju, ki ga mora imeti tožena stranka kot javni zavod, ki skrbi za starejše.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 26. 1. 2010, za priznanje pravic iz delovnega razmerja do izdaje sodbe prve stopnje in za plačilo odškodnine po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici 9. 6. 2009 utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti v času od 14. 4. 2009 do 16. 4. 2009. Prav tako je ugotovilo kršitev, pri kateri je tožnica 13. 10. 2009 poslala na več naslovov pismo z obremenjujočo vsebino za toženo stranko. Ker je bila tožnica v času sestavljanja pisma sposobna razumeti svoje ravnanje in se zavedati posledic njegove vsebine, ki ni bila resnična in je v slabo luč postavljala toženo stranko, je storila kršitev po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, zato ji je bila utemeljeno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pismo, ki ga je sestavila tožnica, se ne more razumeti kot pravno sredstvo zoper odločbo ZZZS.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da so ugotovitve sodišča v nasprotju z zapisniki o izvedenih dokazih. Tožena stranka ni predložila dokaza, ki bi utemeljeval opozorilo pred odpovedjo. Brez kritične presoje so bili zavrnjeni njeni dokazni predlogi, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, ter nekritično se je sledilo trditvam tožene stranke, ki so bile podkrepljene s pričanjem pristranskih prič, zaposlenih pri toženi stranki. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do zavrnitve dokaznih predlogov tožnice za zaslišanje dodatnih prič. Sodišče je nekorektno povzelo in ocenilo pričanje tožničinega psihiatra. Pismo z dne 13. 10. 2009 je bilo mišljeno kot pravno sredstvo zoper odločbo ZZZS z dne 8. 10. 2009 in ni bilo namenjeno blatenju ugleda tožene stranke. Pismo je napisala v hudi osebni stiski v času, ko je bila v bolniškem staležu. Svet tožene stranke je bil napačno sestavljen in tožnica na sejo sveta ni bila vabljena, s čimer ji je bil onemogočen zagovor. Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila že pred 26. 11. 2009 in ne šele 30. 11. 2009. Sodišče se ni izreklo do povezave med njenim pismom z dne 17. 9. 2008 in opozorilom z dne 9. 6. 2009 – pravi razlog za opozorilo tožene stranke pred odpovedjo je bilo ustno opozorilo toženi stranki z dne 17. 9. 2008 o neprimernem vedenju sodelavke.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi načela kontradiktornosti. Že sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem določenih prič (M. T., K. V., N. Š. in K. S.), ker niso bile več zaposlene pri toženi stranki v kritičnem obdobju. O zdravstvenem stanju revidentke pa je bil zaslišan njen psihiater. Sodišči sta tudi obrazložili, da seja sveta tožene stranke ni relevantna za rešitev pravnega vprašanja v tej zadevi, zato izvedba dokazov v tej smeri ne bi bila smiselna. Priča S. Š. pa ni bila bila prisotna ob kršitvi, ki se je revidentki očitala v opozorilo zaradi predčasne zapustitve delovnega mesta. Revizijsko sodišče zavrača tudi očitke o kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zadostno obrazložilo svojo odločitev, pri tem pa ni nasprotja med pričanjem revidentkinega psihiatra in ugotovitvijo sodišča o revidentkinem psihičnem stanju.

8. V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen krivdni odpovedni razlog (drugi odstavek 88. člena ZDR). Pogodbo mu lahko odpove, če ga je pred zadnjo kršitvijo pogodbene obveznosti, zaradi predhodne kršitve pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila (prvi odstavek 83. člena ZDR).

9. Ugotovljeno je bilo, da je revidentka 14. 4. in 16. 4. 2009 predhodno kršila pogodbe obveznosti s tem, da ni pobrisala madeža na tleh, čeprav ji je bilo to naročeno, poleg tega je predčasno zapustila zapustila delovno mesto in šla na kosilo. Zaradi navedenih kršitev je bila z možnostjo odpovedi seznanjena 9. 6. 2009. Dne 13. 10. 2009 je poslala pismo ZZZS in še na drugih osem naslov, v katerem je navajala vrsto trditev glede razmer pri toženi stranki (nesprejemljivo ravnanje sodelavke do oskrbovancev v domu, ustvarjanje sovražnega vzdušja zoper revidentko, nasilje nad oskrbovanci), za katere se je po izvedenih dokazih postopku ugotovilo, da niso resnične. Zaradi pisma je prišlo med drugim do reakcije s strani inšpekcije, občine in do govoric med krajani.

10. Ker je bila revidentka predhodno utemeljeno opozorjena zaradi kršitve delovnih obveznosti in je kršitev ponovila, je po presoji Vrhovnega sodišča obstajal utemeljen krivdni razlog po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Njenega pisma z dne 13. 10. 2009 ni možno razumeti kot pravnega sredstva (tožbe) zoper odločbo ZZZS z dne 8. 10. 2009, saj za to ne izpolnjuje osnovnih formalnih pogojev (nima navedbe odločbe z datumom, poslana je na naslov ZZZS in ne na sodišče kljub pravnemu pouku v odločbi). Revidentka je pred tem (neuspešno) že vložila pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika z dne 15. 9. 2009, ki je odločil, da je revidentka zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Revidentka je tako že predhodno formalno pravilno vlagala pravna sredstva, zato je njeno revizijsko sklicevanje na domnevno nepoznavanje prava toliko bolj neutemeljeno. Iz njenega zaslišanja ter zaslišanja njenega psihiatra izhaja, da je bila sposobna razumeti pomen svojega pisanja in da je s svojim pismom, ki ga je poslala na več naslovov, izražala osebno stisko, v kateri je bila v kritičnem obdobju. Vendar je bila še razsodna, zato je tudi podana njena krivda za kršitev pogodbe o zaposlitvi. Delavec se je namreč dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (35. člen ZDR). Neresnične izjave o ravnanju z oskrbovanci so škodile ugledu in zaupanju, ki ga mora imeti tožena stranka kot javni zavod, ki skrbi za starejše. 11. Tožena stranka je pravočasno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je izvedela za odpovedni razlog 30. 11. 2009. To pa je v okviru 60-dnevnega subjektivnega roka od nastanka odpovednega razloga 13. 10. 2009 (in objektivnega 6-mesečnega) iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Revizijsko nestrinjanje z ugotovljenim časom seznanitve pomeni nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 88. člena ZDR).

12. Neupoštevne so revizijske navedbe o nepravilni sestavi sveta tožene stranke, saj ta ni bil pristojen za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revidentki je zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi direktorica tožene stranke kot zakonita zastopnica (prvi odstavek 18. člena ZDR). V postopku odpovedi pa ji je bil omogočen zagovor, ki se ga je udeležila, podala pa je tudi pisni zagovor, zato ji ni bila kršena pravica do zagovora (drugi odstavek 83. člena ZDR).

13. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.