Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident je sicer navedel, da je prikrajšan za invalidnino, plačilo zdravstvenih storitev in popust pri vožnji z vlakom ali avtobusom, a obenem ni navedel nobenih konkretnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi ti zneski predstavljali pomemben prispevek k njegovemu preživljanju. Ker je pridobitev omenjenih pravic poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prosilca, v tem primeru revidenta.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote Kranj, št. 140-32/2013-3 z dne 30. 5. 2013, s katerim je revidentovo zahtevo za priznanje statusa civilnega invalida vojne zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka pa je revidentovo pritožbo zavrnila z odločbo, št. 14000-1/2008/39 z dne 25. 9. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z navedbami, da je vsebina izpodbijane odločitve dovolj velika posledica. S priznanjem statusa civilnega invalida vojne bi lahko pridobil pravico do invalidnine, do plačila zdravstvenih storitev ter do priznanja pravice do 75 % popusta od redne cene vožnje z vlakom ali avtobusom.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Sicer je navedel, da je prikrajšan za invalidnino, plačilo zdravstvenih storitev in popust pri vožnji z vlakom ali avtobusom, ni pa navedel nobenih konkretnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi ti zneski predstavljali pomemben prispevek k njegovemu preživljanju. Ker je pridobitev omenjenih pravic poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice tudi sicer ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prosilca, v tem primeru revidenta (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 535/2007). Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni izkazano izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).