Jedro

Ni nujno, da zavarovanec, pri katerem je ugotovljena telesna okvara in mu je priznana pravica do invalidnine, tudi ni več zmožen opravljati pridobitnega dela, kar bi imelo za posledico invalidnost I. kategorije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba tožene stranke opr. št. P-5056199 z dne 16. 11. 2004 ter da je tožena stranka dolžna na račun invalidske pokojnine izplačati tožnici za mesec avgust, september, oktober, november in december 2003 znesek 1877,82 EUR (prej 450.000,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2003 dalje do plačila, za mesec januar, februar in marec 2004 pa znesek 1126,69 EUR (prej 270.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2004 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo v izpodbijani sodbi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožnica pred invalidsko komisijo II. stopnje pregledana 22. 4. 2004, kjer je bila ugotovljena njena popolna nezmožnost za delo, ki je posledica bolezni. Hkrati je bilo ugotovljeno, da pri tožnici obstaja telesna okvara 5. stopnje, pri čemer je bila ta telesna okvara ugotovljena z dnem 13. 10. 2003, to je z dnem, ko je bila opravljena operacija zaradi raka na grlu. Po mnenju tožnice je napačna praksa, da datum pregleda zavarovanca po invalidski komisiji pomeni tudi datum nastanka invalidnosti. Pregled pri invalidski komisiji predstavlja zgolj formalnost. Nobena listina oziroma izvid ne opravičuje ugotovitve, da je datum nastanka invalidnosti I. kategorije oziroma popolne izgube delazmožnosti prav oziroma šele 22. 4. 2004. Tožnica predlaga, da se reviziji ugodi, da se razveljavita sodbi nižjih sodišč in da se zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožena stranka ne uveljavlja revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega razloga ni preizkušalo.

7. V zvezi z materialnopravno presojo sta sodišči druge in prve stopnje pravilno izhajali iz prvega odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadaljnji), ki določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta. V petem odstavku 156. členu ZPIZ-1 je določeno, da pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare ali potrebe po stalni pomoči in postrežbi pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali telesne okvare oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

8. V postopku je bilo ugotovljeno, da je invalidska komisija I. stopnje v mnenju z dne 22. 4. 2004 ugotovila, da je pri tožnici podana invalidnost I. kategorije od 22. 4. 2004 dalje, torej od datuma, ko je bila tožnica pregledana pred invalidsko komisijo. Glede telesne okvare pa je invalidska komisija I. stopnje ugotovila, da ta obstaja od 13. 10. 2003 dalje. Tožnica je bila z 22. 4. 2004 razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in sicer v skladu z določbo 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnici je tožena stranka izplačevala začasno, do dokončne odmere pokojnine, akontacijo v znesku 375,56 EUR (90.000,00 SIT) na mesec od 22. 4. 2004 dalje.

9. Revizijske navedbe, da bi morala tožnica prejemati invalidsko pokojnino od dneva, ko je bila operirana, to je 13. 10. 2003, so neutemeljene. Tožena stranka je na podlagi izvedeniškega mnenja in ob upoštevanju ostalih zakonskih pogojev priznala pravico do invalidske pokojnine od dneva, ko je bila pri tožnici ugotovljena I. kategorija invalidnosti. Citirani peti odstavek 156. člena ZPIZ-1 določa, da zavarovanec pridobi pravico na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. To je v obravnavnem primeru 22. 4. 2004, ko je I. kategorijo invalidnosti ugotovila invalidska komisija I. stopnje. To ugotovitev pa je potrdila invalidska komisija II. stopnje dne 9. 11. 2004. ZPIZ-1 v 60. členu razvršča invalidnost v kategorije, pri čemer je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti, sprememb v zdravstvenem stanju pa se ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Za ugotovitev invalidnosti je pomembno, da invalidska komisija predhodno, pred oceno invalidnosti oceni, ali je zdravljenje oziroma medicinska rehabilitacija končana.

10. Glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje je bilo pri tožnici kasneje ugotovljeno, da je invalid I. kategorije, kot je bila ugotovljena telesna okvara. Zaradi ugotovljene 5. stopnje telesne okvare je tožnica pridobila pravico do invalidnine. Gre za denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravičen v primeru telesne okvare. Telesna okvara ne povzroča nujno tudi invalidnosti, ki je podlaga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja (1). Ni nujno, da zavarovanec, pri katerem je ugotovljena telesna okvara in mu je priznana pravica do invalidnine, tudi ni več zmožen opravljati pridobitnega dela, kar ima za posledico invalidnost I. kategorije.

11. Po presoji revizijskega sodišča je izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna. Ker zatrjevani revizijski razlog ni podan, je revizijo v skladu 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Novak, M. in Cvetko, A. : Socialna varnost, Maribor 2005, str. 114 in 115.