Jedro

Revizija utemeljeno opozarja, da predstavljajo posamezni deli bivših parcel št. 182 in 931, ki so vključeni v parcele 1289 in 1290 ter v parcele 932, 1354 in 930, le dele teh (novih) parcel, ne pa te parcele v celoti. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti celotne površine parcel, katerih deli predstavljajo dele bivših parcel 182 in 931. Šele nato je mogoč izračun višine deležev, s katerimi bi se vzpostavila solastnina.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim izpodbija odločbo o stroških postopka.

Sicer se reviziji ugodi in se razveljavi izpodbijani del sklepa o glavni stvari ter sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na vrnitev nepremičnin v last in posest, kolikor upravičenki J. K. niso bile vrnjene z deležem, ki je glede parc. št. 1289 k.o... višji od 1717/259376, glede parc. št. 1290 iste k.o. pa višji od 1026/77059, a glede obeh parcel ne višji od 6347/10000, upravičencu J. K. pa z deležem, ki je glede parc. št. 932 k.o... višji od 330/5788, glede parc. št. 930 iste k.o. pa višji od 2385/18317, a glede obeh parcel ne višji od 4786/10000, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je upravičenki J. K. vrnilo v last in posest 1717/259376 parc. št. 1289, vl. št. 286 k.o... in 1026/77059 parc. št. 1290, vl. št. 199 k.o..., J. K. pa 330/5788 parc. št. 932, vl. št. 606 k.o... in 2385/18317 parc. št. 930, vl. št. 494 k.o...

Parcele so v lasti Republike Slovenije, zavezanec za njihovo vračilo pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Odločilo je tudi, da upravičencu J. K. za nevrnjenih 809 m2 parc. št. 931 k.o... (sedaj 751 m2 parc. št. 931 in 58 m2 parc. št. 1354, obe k.o...) pripada odškodnina v znesku 108.604 SIT, ki jo je dolžna plačati Slovenska odškodninska družba z izročitvijo ustreznega števila obveznic z obrestmi po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen) v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa. Obema upravičencema je za skrbnika vrnjenega premoženja določilo predlagatelja postopka J. K., o stroških pa odločilo tako, da udeleženci trpijo vsak svoje stroške postopka.

Zoper ta sklep so se pritožili predlagatelji, pritožbeno sodišče pa je pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se upravičenki J. K. vrne 6347/10000 parc. št. 1289 in 6347/10000 parc. št. 1290 obe k.o..., upravičencu J. K. pa 4786/10000 parc. št. 932 in 4786/10000 parc. št. 930 obe k.o...

Spremenilo je tudi odločbo o stroških, in sicer tako, da morata nasprotna udeleženca predlagateljem povrniti stroške v višini 102.700 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska 40.000 SIT tečejo od 12.6.2000, od zneska 62.700 SIT pa od 3.12.2003. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Spremembo odločbe o glavni stvari je utemeljilo s tem, da pri izračunu deležev parcel, ki naj se upravičencema vrnejo v naravi, ni pomembna dejanska velikost parcel, ki se vračajo, zaradi česar je računska operacija sodišča prve stopnje, ko je velikosti parcel množilo z odstotki, v katerih sta nasprotna udeleženca zavezana do vrnitve in delilo s sto, nepotrebna, v nadaljnjem koraku (pri pretvorbi dobljenih zneskov v ulomke, ki so navedeni v izreku sklepa) pa tudi neobrazložena in popolnoma nejasna. Za pravilno določitev vrednosti deležev v ulomkih zadošča, če sodišče ugotovljene odstotke, ki pripadajo upravičencema, pretvori v stotine in nato nasprotnima udeležencema naloži vrnitev deležev v naravi v tako dobljenih ulomkih.

Zoper tisti del sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo, je prvi nasprotni udeleženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Meni, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da se višina kupnine v skladu z 72. členom ZDen upošteva pri vračilu, vendar je kljub temu spremenilo deleže, tako da je namesto 1717/259376-tin parc. št. 1289 in 1026/77059-tin parc. št. 1290 obe k.o..., ti nepremičnini vrnilo v obsegu 6347/10000-tin ter namesto 303/5788-tin parc. št. 932 in 2385/18317-tin parc. št. 930 obe k.o..., v obsegu 4786/10000-tin.

Zmotno je stališče, da pri izračunu deležev parcel, ki naj se vrnejo v naravi, ni pomembna velikost parcel. Izpodbijani sklep ne daje jasne slike o tem, kakšen je obseg nepremičnin, na katerih bo vzpostavljena solastnina. V naravi se vrača tisti del, ki je v lasti Republike Slovenije, in sicer podržavljena parcela št. 182 k.o..., ki je danes del parcele št. 1289 (v deležu 2706 m2) in del parcele št. 1290 (v deležu 1618 m2), parc. št. 931 k.o. L. v. pa je del parcele št. 932 (v deležu 689 m2) in del parcele št. 930 (v deležu 4983 m2). Kateri del nepremičnin naj bi navedeni ulomki predstavljali, v izpodbijanem sklepu ni jasno opredeljeno. Le domnevati je mogoče, da je sodišče štelo kot predmet vračila novonastale parcele v celoti, kar pa bistveno presega tiste, ki so bile podržavljene. Predmet vračila so lahko le površine podržavljenih premičnin, te pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Pritožbeno sodišče je s svojimi novimi izračuni zmotno uporabilo materialno pravo (2. člen ZDen), saj je vrnilo več, kot je bilo podržavljeno. Prvi nasprotni udeleženec vlaga revizijo tudi zoper odločbo o stroških postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in ostalim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

Revizija ni dovoljena v delu, s katerim izpodbija odločbo o stroških postopka, sicer (glede odločbe o glavni stvari) pa je utemeljena.

1. Glede zavrženja: Odločitev o stroških postopka je odločitev o stranski terjatvi. To je sklep, s katerim se postopek ne konča. Zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena (prim. pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 15.12.1998, objavljeno v Pravna mnenja 2/98, str. 4). Revizijo zoper odločitev o stroških je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).

2. O ugoditvi reviziji: Pritožbeno sodišče ima sicer prav, ko ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje pri pretvorbi zneskov v ulomke, ki so navedeni v izreku, neobrazložen in popolnoma nejasen. Kljub tej pomanjkljivosti (zaradi katere sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti - sodišče prve stopnje namreč ni pojasnilo, zakaj je solastninske deleže ugotavljalo tako, da je dele površin parcel, ki se vračajo v naravi, množilo z odstotkom, s katerim je izražen tisti del podržavljenih nepremičnin, za katerega upravičenca nista dobila odškodnine), ki onemogoča preizkus višine ugotovljenih solastninskih deležev (s katerimi je sodišče prve stopnje vzpostavilo solastnino), je pritožbeno sodišče te deleže izračunalo kar samo, vendar zaradi pomanjkljivih podatkov napačno. Revizija namreč utemeljeno opozarja, da predstavljajo posamezni deli bivših parcel št. 182 k.o.... in 931 k.o..., ki so vključeni v parcele št. 1289 in 1290 obe k.o... ter v parcele št. 932, 1354 in 930 vse k.o..., le dele teh (novih) parcel, ne pa te parcele v celoti. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti celotne površine parcel, katerih deli predstavljajo dele bivših parcel 182 k.o... in 931 k.o... Šele nato je mogoč izračun višine deležev, s katerimi bi se vzpostavila solastnina.

Ker pritožbeno sodišče tega ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo (načelo, da se vrača samo toliko, kot je bilo podržavljeno /prvi odstavek 2. člena ter določbe III. poglavja ZDen/). Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo, izpodbijani del sklepa in (v izreku tega sklepa opredeljen) del sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - Uradni list SRS, št. 30/86).

Glede na do sedaj povedano, posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni.