Jedro

Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo kupnine v višini 11.448,00 EUR z obrestmi (I.1. točka izreka). Utemeljenost tožbenega zahtevka je presojalo na podlagi določb 105. in 106. člena Obligacijskega zakonika (prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve; v nadaljevanju OZ) oziroma na podlagi določbe 470. člena OZ (odgovornost za stvarne napake). Presodilo je, da tožeča stranka pred odstopom od pogodbe toženi stranki ni pustila primernega dodatnega roka za izpolnitev oziroma odpravo napak in da tudi ne gre za primer, ko ta glede na ravnanje tožene stranke oziroma glede na okoliščine primera ne bi bil potreben.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, ugodilo tako, da je I.1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo vračilo kupnine v višini 11.448,00 EUR z obrestmi takrat, ko bo tožeča stranka vrnila toženi stranki kupljeno stvar - agregat. Utemeljenost pritožbe je presojalo na podlagi prvega odstavka 470. člena OZ, pri čemer je upoštevalo, da se primernost dodatnega roka iz te določbe presoja po enakih kriterijih kot primernost dodatnega roka iz določbe drugega odstavka 105. člena OZ. Presodilo je, da iz zapisa z dne 5. 3. 2008, „da jo zanimajo potrebni ukrepi za odpravo napak,“ jasno izhaja, da je tožeča stranka zahtevala njihovo odpravo. Nadalje je presodilo, da je s ponovnim grajanjem istih napak in zahtevo tožeče stranke za njihovo odpravo tožena stranka dne 5. 3. 2008 dobila nov dodaten rok za odpravo napak. Zapisalo je, da je sicer res, da tožeča stranka v pozivu za odpravo napak dne 5. 3. 2008 ni določila datumsko določenega roka, vendar pa terminsko nedoločen rok ni ne-rok, pač pa se šteje, da je bila tožena stranka pozvana, da napake odpravi v primernem roku. Nadalje je presodilo, da bi bil primeren dodaten rok za odpravo napak 7 dni in da je do dne 8. 5. 2008, ko je tožeča stranka odpovedala pogodbo, že davno potekel. 3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke s sklepom III DoR 15/2015 z dne 5. 5. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali mora kupec za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ (enako drugi odstavek 105. člena OZ) prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe ali pa je šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez terminsko določnega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.

4. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka (kupec) in tožena stranka (prodajalec) sta sklenili prodajno pogodbo za diesel agregat. - Tožeča stranka je kupnino za sporni agregat v znesku 11.448,00 EUR toženi stranki poravnala z avansnim plačilom dne 29. 10. 2007. - Dne 2. 2. 2008, takoj po dobavi agregata, je bil opravljen (prvi) zagon agregata ob prisotnosti tožene stranke. Tožeča stranka je ob tem opozorila na napake v delovanju agregata (glasnost, vibracije). Tožena stranka je pristopila k odpravi napak tako, da je k temu pozvala proizvajalca.

- Dne 5. 3. 2008 je bil opravljen vnovični testni zagon agregata ob prisotnosti tožene stranke, tožeča stranka pa je zopet opozorila na iste napake in na zapisnik o testnem zagonu podala „pripombe zaradi vibracij in glasnosti agregata in da jo zanimajo potrebni ukrepi za odpravo le-teh.“ - Agregat ima napake, zaradi katerih delovanje brez popravila ni dopustno. Napako bi bilo mogoče hitro in relativno poceni odpraviti.

Revizijske navedbe

7. Tožena stranka v reviziji nasprotuje stališču sodišča druge stopnje in meni, da ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez terminsko določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodaten rok za odpravo napak. Za uresničitev odstopnega upravičenja naj bi bila potrebna stroga presoja. Poziv za odpravo napak naj bi lahko pomenil le uveljavljanje jamčevalnega zahtevka iz 1. točke prvega odstavka 468. člena OZ (izpolnitev pogodbe), ne pa tudi jamčevalnega zahtevka iz 3. točke prvega odstavka 468. člena OZ (odstop od pogodbe), za uresničitev katerega naj bi bilo treba še postaviti in določiti dodaten rok za izpolnitev obveznosti. Iz zapisa zahteve za odpravo napak z dne 5. 3. 2008 naj bi bilo mogoče kvečjemu sklepati, da je tožečo stranko zanimal način odprave napak, kar pa naj bi pomenilo, da je še vedno vztrajala in soglašala z aktivnostmi za odpravo napak, torej na prvem jamčevalnem zahtevku - izpolnitvi pogodbe.

8. Z iztekom dodatnega roka za izpolnitev naj bi se pogodba štela ex lege za razvezano in naj upnik ne bi bil zavezan k nobenim aktivnostim glede obveščanja o prenehanju pogodbe. To naj bi pomenilo, da bi moral biti dodaten rok določen ali vsaj določljiv. Teh zahtev naj zapis zahteve za odpravo napak z dne 5. 3. 2008 ne bi izpolnjeval. Stališče, ki naj bi ga sodišče druge stopnje smiselno zavzelo, da ni pomembno, kje, komu in na kakšen način upnik poda izjavo o dodatnem primernem roku za odpravo napak in da za dodaten rok ni nujno, da je določen datumsko ali opisno oziroma da je o njem sploh govora, bi po mnenju tožeče stranke pomenilo izigravanje smisla tega pravnega instituta, ki naj bi zagotavljal varnost pravnega prometa in posledično zagotavljal pošteno, vestno in skrbno ravnanje pri izvajanju pogodbenih aktivnosti.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Revizija je utemeljena.

10. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato Vrhovno sodišče ne odgovarja na revizijske očitke, s katerimi tožena stranka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Nadalje velja, da v primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistega konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). Vrhovno sodišče zato ne odgovarja na revizijske očitke bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, saj v tem delu revizija ni bila dopuščena.

11. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava je utemeljen. Stališče sodišča druge stopnje, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez terminsko določenega roka oziroma brez kakršne koli omembe roka) izpolnil dolžnost pustiti prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev iz prvega odstavka 470. člena OZ, je zmotno.

12. Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 468. člena OZ. Med drugim lahko zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake - izpolnitev pogodbe(1) (1. točka prvega odstavka 468. člena OZ), ali odstopi od pogodbe (3. točka prvega odstavka 468. člena OZ). Zakonska ureditev, ki opredeljuje zahtevo za odpravo napak in odstop od pogodbe kot dve različni sankciji za primer stvarnih napak (prvi odstavek 468. člena OZ), upošteva tako položaj, ko ima kupec navkljub stvarnim napakam še vedno interes, da vztraja pri (pravilni) izpolnitvi pogodbe, kot tudi položaj, ko interes kupca, da prejme (pravilno) izpolnitev od nasprotne stranke, pojenjuje in v ospredje pride interes, da na hiter in preprost način konča negotovost glede nadaljnje usode pogodbe.

13. Zakon dodatnih predpostavk za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak ne predpisuje, kar pomeni, da kupec (z interesom za izpolnitev pogodbe) ta jamčevalni zahtevek uveljavlja tako, da od prodajalca zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe (1. točka prvega odstavka 468. člena OZ). Nasprotno je za odstop od pogodbe (3. točka prvega odstavka 468. člena OZ) predpisana dodatna predpostavka: kupec (čigar interes za prejem izpolnitve od nasprotne stranke pojenjuje) lahko odstopi od pogodbe, vendar le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za (pravilno) izpolnitev pogodbe (prvi odstavek 470. člena OZ). Če prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, je ta razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).

14. Odstop od pogodbe (oziroma razveza pogodbe po samem zakonu) je najstrožja sankcija, ki jo lahko uveljavlja kupec v primeru stvarnih napak, saj povzroči prenehanje pogodbe. Zato je treba poleg interesov pogodbi zveste stranke (kupca) v ustreznem obsegu upoštevati tudi interese nasprotne stranke (prodajalca). Varstvu interesov prodajalca je namenjena dodatna predpostavka za uveljavljanje te sankcije - dolžnost kupca pustiti prodajalcu primeren dodaten rok za (pravilno) izpolnitev (prvi odstavek 470. člena OZ). Namen roka je opozoriti prodajalca, da bo z njegovim potekom prišlo do spremembe v pogodbenem razmerju, ter mu ponuditi zadnjo možnost za (pravilno) izpolnitev in s tem za ohranitev pogodbe v veljavi (471. člen OZ). Tega namena ni mogoče doseči, če kupec prodajalca zgolj pozove k (pravilni) izpolnitvi. Kupec, čigar interes za prejem izpolnitve od nasprotne stranke pojenjuje in ki želi odstopiti od pogodbe, mora zato določiti rok in ga tudi sporočiti prodajalcu.

15. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je torej treba razlikovati med primeri, ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak, in med primeri, ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).

16. Glede na obrazloženo se odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje glasi: Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.

17. Ker tožeča stranka s samim pozivom za odpravo napak toženi stranki ni pustila roka za odpravo napak, tožeča stranka ni veljavno odstopila od pogodbe po prvem odstavku 470. člena OZ oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 470. člena OZ. Učinki razvezane pogodbe (477. člen OZ v zvezi s 111. členom OZ) v tem kontekstu niso nastopili.

Odločitev o reviziji

18. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o dopuščeni reviziji.

19. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je sodišče druge stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in da je pritožba tožene stranka zato ostala neizčrpana, je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP, I. točka izreka).

20. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

(1) Upoštevaje okoliščine konkretnega primera se ta sklep v nadaljevanju sklicuje na zahtevo za odpravo napak.