Jedro

Tožeča stranka je, kljub temu, da je bila s strani izvajalca opozorjena na pretečo neskladno gradnjo, vztrajala pri gradnji po lastnih gradbenih predlogih. Njeno zavračanje plačila po končni gradnji nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijana sodba v tretji točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 4841,16 EUR (prej 1.160.136 SIT) v 15 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej pravdi je tožeča stranka zahtevala, naj ji toženca plačata za delo, ki ga je opravila na podlagi gradbene pogodbe.

2.

Sodišče prve stopnje je zahtevku v pretežnem delu ugodilo ter odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. In 2003/00069 z dne 13.11.2003 ostane v veljavi za glavnico v znesku 10.496.646,40 SIT (sedaj 43.801,73 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.1.2003 ter za celotne izvršilne stroške. Glede glavnice v višini 150.000 SIT (sedaj 625,94 EUR) pa je sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženi stranki je poleg tega naložilo v plačilo še pravdne stroške tožeče stranke v višini 1.160.136 SIT (sedaj 4841,16 EUR).

3.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen, sicer pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4.

Iz obrazložitve sodbe naj bi izhajalo, da sodišče ni upoštevalo bistvene ugotovitve izvedenke, da gradba tako odstopa od projekta za graditev (v nadaljevanju: PGD), da bi bil za obstoječo gradnjo potreben nov projekt za graditev. Tožnik je torej izdelal nezakonito gradnjo, ki je brez vrednosti, če jo bo treba kot nezakonito podreti. Zato bi moral tožnik izdelati projekt za izvedbo (v nadaljevanju: PZI), kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Ker tega ni storil, terjatev ni zapadla v plačilo, ni bilo mogoče opraviti prevzema in grajati napak.

5.

Pritožba meni, da bi moralo sodišče prve stopnje na osnovi utemeljenih pisnih pripomb dovoliti drugega izvedenca.

6.

Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je izvedenka na zaslišanju 18.12.2006 izjavila, da je nadzornica skrbno beležila vse dogovore v gradbeni dnevnik, četudi ni navedla niti enega konkretnega zapisa, ki bi njeno trditev dokazoval. Izjava o skrbnem beleženju je protislovna in v nasprotju s trditvijo v obrazložitvi, da v dnevniku ni bilo ničesar zabeleženo in v nasprotju z njeno uvodno izjavo na zaslišanju, da je razumela vpise v dnevnik (ki jih ni bilo).

7.

Sodnica je dala prednost ustnim izjavam prič in izvedenke, kar ni sprejemljivo. Prednost bi morali imeti listinski dokazi.

8.

Nesporno je, da se je po gradbeni pogodbi izvajalec zavezal izdelati PZI, tako da bo ta v skladu s predpisi in standardi. Gre za temeljno pogodbeno obveznost, ki bi naročniku omogočila tehnični prevzem objekta in je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Izdelava PZI je za naročnika jamstvo, da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi.

9.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka PZI ni izdelala, vendar meni, da to ni pogoj za plačilo, saj je gradnja potekala na podlagi skic – predlog, ki naj bi vsebovale vse tiste elemente, ki jih predvideva zakon za PZI dokumentacijo. Naročnika se kot laika na gradbeno stroko ne spoznata. Zato nista mogla preveriti, ali je izvajalec gradbeni objekt zgradil strokovno in po predpisih.

10.

Pritožba povzema določbi 35. in 39. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. List št. 110/2002 in nasl.; ZGO-1) ter določbe 11., 13. in 14. člena kodificiranih gradbenih uzanc. Navedene določbe po njegovem mnenju same po sebi utemeljujejo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

11.

Glavni materialni vir za presojo spornega razmerja pa je predvsem gradbena pogodba. Izvajalec se je po tej pogodbi izrecno zavezal zgraditi gradbeni objekt – stanovanjsko hišo do 3. gradbene faze, vključno s streho, v skladu z lokacijskim dovoljenjem ter se ob tem izrecno zavezal izdelati tudi tehnično dokumentacijo – PZI. Teh pogodbenih obveznosti izvajalec ni izvršil. V pogodbi je bilo nadalje dogovorjeno, da bo izvajalec takoj po končanih delih obvestil naročnika, da je pogodbena dela izvršil in da je objekt pripravljen za tehnični prevzem. Primopredajni zapisnik ni bil sestavljen, tudi primopredaje ni bilo, zato tudi ni osnove za končni obračun ter tako tudi terjatev še ni zapadla.

12.

Prevzem ni bil opravljen, saj ni bila izdelana naročena dokumentacija (PZI) in zato nekaterih napak ni bilo mogoče grajati.

13.

Zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila tožena stranka ob zaključeni 3. gradbeni fazi, je tožena stranka angažirala izvedenca gradbene stroke M.J. s prošnjo, da si objekt ogleda in na objektu ugotovi pomanjkljivosti. Izvedenec je avgusta 2002 izdelal mnenje in ugotovil, da gradbena in obrtniška dela niso v celoti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in standardi ter v dogovorjenem roku. Izvedenec je ugotovil tudi napake, ki jih je nujno odpraviti. Toženi stranki je zaradi nekvalitetno opravljenega dela, nekvalitetnih materialov in odstopanja od projekta nastala tudi velika materialna škoda. Tega izvedeniškega mnenja sodišče ni upoštevalo. Že bistvene razlike v obeh mnenjih pa logično narekujejo izvedbo dokazov z novim izvedencem gradbene stroke.

14.

Povsem zmotna - in tudi nelogična – je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevala plačilo situacij ter da je že iz navedenega jasno, da izdelava PZI ni bila pogoj za plačilo za izvedena gradbena dela.

15.

Glede napak gradnje, ki jih je ugovarjala tožena stranka, sodišče prve stopnje pove, da razen napake prenizke odprtine za okna, tožena stranka konkretnih napak ni grajala, čeprav nasprotno ugotovi, da je to kvečjemu očitna napaka ter da je očitek na račun parapetov zaslediti v listinah šele v dopisu tožencev z dne 14.3.2003, pa še to v splošnem, češ da je z višino parapetov nekaj narobe. Nadalje sodišče ugotovi, da je splošno o napakah naročnik izvajalca obvestil že dne 27.12.2002. Vendar po eni strani sodišče zaključi, da je bilo grajanje prepozno (glede na prevzem objekta), po drugi strani pa iz izpovedbe nadzornice sodišče ugotovi, da napak sploh ni bilo. To je protislovno - namreč: napake so bile (vendar prepozno grajane) in na drugi strani, da napak sploh ni bilo.

16.

Pritožba povzema ugotovitve sodišča prve stopnje glede zatrjevanih napak, kakor jih je to ugotovilo na podlagi izpovedbe nadzornice in mnenja izvedenke. Oboje pa je po stališču pritožbe pod sleherno kritiko. Sodišče prve stopnje povzema ugotovitve prič, da so napake obstajale, a vseeno zaključi, da ne gre za napake izvajalca, saj je parapet mogoče kasneje popraviti, les pa se posuši. Pritožnika zanima, ali bi sodnik enako razmišljal tudi v primeru, če bi šlo za njegov stanovanjski objekt. 17.

Pritožba se sklicuje na 662. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list št. 83/2001 do Uradni list RS, št. 40/2007 ; OZ), ki določa 10 letno jamčevalno dobo. Sodišče je torej, ko je uporabljalo določbe o notificiranju napak in jamčevanju zanje, napačno uporabilo materialno pravo.

18.

Sodišče je po stališču pritožnikove prekršilo še pravilo o sočasni izpolnitvi ter pravilo enake vrednosti dajatve. Slednje zato, ker ni upoštevalo manjvrednosti črne gradnje.

19.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

20.

Pritožba ni utemeljena, sodišče pa je ob preizkusu po uradni dolžnosti spremenilo tek obresti od stroškov postopka.

Odločilni del dejanskega stanja, ki ga pritožba ne napada, je naslednji: Obravnavana gradnja je neskladna gradnja, kar pomeni, da je bilo gradbeno dovoljenje zanjo sicer izdano, a se gradnja nato ni izvajala po pogojih, določenih z gradbenim dovoljenjem. Tako je bilo zato, ker so se dela opravljala po predlogah tožene stranke. Tožena stranka pa je tudi sama pripravila gradbeno jamo in zakoličila objekt v velikosti popravljenih tlorisov in ne tlorisov po PGD. Tožeča stranka in nadzornica sta toženca opozorili, da bi bilo potrebno ob tako velikih spremembah in odstopanjih od PGD, izdelati nov PGD in zanj pridobiti gradbeno dovoljenje. S tem se toženca nista strinjala in zato je bil dogovor, da delo poteka po PZI predlogah tožene stranke.

Položaj v obravnavani zadevi je torej takšen, da je tožeča stranka kot izvajalec zgradila stavbo po predlogah tožene stranke, ta pa se sedaj upira plačilu, češ da gre za neskladno gradnjo in da tožeča stranka ni izdelala PZI. Upiranje plačilu iz navedenih razlogov nasprotuje načelu vestnosti in poštenja (2. člen OZ). Sestavni del tega pojmovno odprtega načela je tudi utrjeno načelo pravne teorije in prakse, da se nihče ne sme sklicevati na to, da njegovo prejšnje dejanje, ki nasprotuje njegovim trenutnim prizadevanjem ali navedbam, ni bilo pravno relevantno (venire contra factum proprium). To je po vsebini nosilni razlog, zaradi katerega je bilo zahtevku tožeče stranke pretežno ugodeno. Pritožbeno sodišče takšni odločitvi pritrjuje ter v nadaljevanju odgovarja še na posamezne pritožbene navedbe, ki so večidel (razen v delu, ki se nanaša na odločitev o njunem ugovoru stvarnih napak) le preigravanje njunega, zgoraj opisanega, osrednjega ugovora.

Sledi odgovor na posamezne pritožbene navedbe.

21.

K pritožbeni navedbi, povzeto pod točko 4 te sodbe. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja neizpodbijana ugotovitev, da sta toženca zoprvala izdelavi novega PGD in pridobitvi novega gradbenega dovoljenja. Celo vztrajala sta, naj PGD ostane, kakršen je, gradi pa naj se z odstopanji od gradbenega dovoljenja. Načelu venire contra factum proprium bi nasprotovalo, če sedaj zavračata plačilo, češ da je za zakonitost (skladnost) gradnje odgovoren izvajalec.

22.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 5. Pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da stranka nima a priori pravice do drugega izvedenskega mnenja. Sodba sodišča prve stopnje ima glede tega pravilnega razloge za zavrnitev takšnega dokaznega predloga. Nov izvedenec se postavi le ob pogoju iz drugega odstavka 254. člena ZPP, tj., če morebitnih nejasnosti ni mogoče odpraviti z zaslišanjem prvega izvedenca.

23.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 6. Navedba ni povsem razumljiva. Iz nje bi lahko izhajal sklep, da je bil gradbeni dnevnik prazen list papirja. Poleg tega je bila nadzornica v tej pravdi zaslišana kot priča, zato ni jasno niti pritožbeno zatrjevanje, da ni dokazala svoje izpovedbe o tem, da je vse skrbno beležila v gradbeni dnevnik. Priči namreč v postopku ni treba dokazovati lastnih izpovedb, kot to velja za stranke, ki morajo dokazati svoje dejanske trditve. Sploh pa pri preizkusu obravnavane pritožbene navedbe ni jasno, katero odločilno dejstvo tu pritožba napada.

24.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 7. Pritožba zagovarja dokazno pravilo, ki ga v ZPP ni.

25.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 8. Izdelava PZI je bila posebej dogovorjena obveznost. Ker ni bila izpolnjena, tudi na plačilo zanj tožena stranka ni bila obsojena. Sicer pa je, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, izdelava PZI, če ni drugače dogovorjeno, breme naročnika(1).

26.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 9. Pritožnika se sprenevedata. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, na podlagi katere projektne dokumentacije je predmet izpolnitve določljiv (to je PGD) in kaj je v konkretnem primeru nadomestilo PZI, ki predstavlja konkretizacijo PGD. To so bile gradbene predloge tožeče stranke. Tudi na tem mestu, kjer se tožnika postavljata v vlogo nemočne laične stranke, ju velja opozoriti na načelo venire contra factum proprium.

27.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 10. Pritožbeno povzemanje gradbenih uzanc in določb ZGO razlogov sodbe sodišča prve stopnje v ničemer ne postavi pod vprašaj. Odgovor pritožniku je lahko znova le ta, da ob vseh konkretno ugotovljenih okoliščinah gradnje, ki je bila skladna z njunimi izrecnimi navodili, sedaj ne moreta zavračati plačila za opravljeno delo. Kakršnegakoli zaključka o strokovni neustreznosti gradnje ali o nevarnosti izvršene gradnje, pa v obravnavani zadevi ni. Nasprotno, izvedenka je ugotovila, da je bila gradnja skladna s pravili stroke.

28.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 11. Vsa odstopanja od PGD so bila izvedena glede na predloge tožene stranke. Glede zapadlosti terjatve pa pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje na 7. strani sodbe.

29.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 12. Tudi tu gre le za nadaljnje sprenevedanje pred dejstvom, da so PZI v konkretnem primeru (in to je za presojo obligacijskega razmerja med strankama povsem dovolj) nadomestile predloge tožene stranke.

30.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 13. Izvedensko mnenje, na katerega se sklicuje pritožba, je predpravdno (s strani stranke naročeno) strokovno mnenje. To pa ni dokaz (marveč del trditvenega gradiva strank) in ga sodišče ni dolžno obravnavati kot dokaz. S tega vidika tudi ni mogoče govoriti o neskladnosti med dvema izvedenskima mnenjema. Glede zatrjevanih napak (ki jih tožeča stranka utemeljuje tudi s tem mnenjem) pa je sodišče prve stopnje opravilo dokazni postopek z izvedencem in izvedeno pričo. Dejanski zaključki sodišča prve stopnje so sklenjeni in prepričljivi.

31.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 14. Očitek nelogičnosti je mogoče naprtiti kvečjemu pritožbeni navedbi in ne razlogom sodišča prve stopnje. Ni jasno, v čem naj bi bila zveznost med manjkom formalnega PZI in plačilom začasnih situacij.

32.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 15. V povzetih razlogih ni protislovnosti. Trditev o napaki (o čemer govori sodišče prve stopnje) ni enaka napaki sami. Možen je torej soobstoj trditve o napaki na eni in ugotovitve, da zatrjevane napake ni, na drugi strani.

33.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 16. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da (razen problema parapetov) ni bilo pravočasnega grajanja. Sleherno ukvarjanje s prevlažnim lesom strešne konstrukcije je zato sploh odveč. Glede parapetov pa grajanje ni bilo dovolj konkretizirano. Poleg tega sta se o ustreznosti izjavili tako izvedenka kot izvedena priča (nadzornica). Pritožba strokovnemu mnenju ne oporeka z ustrezno strokovno protiargumentacijo, marveč z iracionalno metodo čudenja. Na to pa ni mogoče dati drugačnega odgovora, kakor da so razlogi sodišča prve stopnje tudi v tem delu sklenjeni in prepričljivi.

34.

K pritožbeni navedbi, povzeti pod točko 16. Jamčevanje za solidnost gradnje tu sploh ne pride v poštev. Trditve o napakah, o katerih je tekla pravda, ustrezajo pojmu navadnih stvarnih napak, za katere se po določbi 660. člena OZ uporabljajo pravila o podjemni pogodbi. Napake v solidni gradnji pa so napake vitalnega pomena, zaradi katerih lahko pride do porušenja ali ki ogrožajo uporabo objekta.

35.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu po uradni dolžnosti izrek o obrestih od pravdnih stroškov uskladilo z načelnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejetim na občni seji tega sodišča dne 13.12.2006. 36.

Tožeča stranka s pritožbo v bistvenem delu ni uspela. Pritožbeno sodišče je le v neznatnem delu po uradni dolžnosti spremenilo odločitev o teku obresti od stroškov postopka. To pa narekuje odločitev, da pritožnika sama nosita svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, vendar pa s to vlogo ni prispevala k rešitvi zadeve. Pritožbeno sodišče ji zato stroškov za odgovor ni priznalo (prvi odstavek 155. člena ZPP), kar pomeni, da jih mora nositi sama.

(1) Prim. N. Plavšak v: Obligacijski zakonik s komentarjem, Ljubljana 2004, 3. knjiga, str. 953. (2) Prim. nav. delo, str. 1044-1046

(3) Glej: Pravna mnenja, I/2006