Jedro

Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.

Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje v I/2. in I/3. točki izreka ter odločitev o stroških v sklepu sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je odločba, št. 1005-1/2009-7137 z dne 15. 12. 2009, nezakonita in neveljavna in se tožeči stranki tudi za obdobje od dne 31. 12. 2009 dalje odmerja osnovna plača ter ostale pravice iz delovnega razmerja, kot to določa odločba, št. 1005-383/2008-4482 z dne 26. 8. 2008, da je dolžna tožena stranka tožniku obračunati in izplačati, za posamezne mesece od januarja 2010 do junija 2012, razliko v dolgovani bruto plači ter obračunani bruto plači, povečano za 20%, od tega zneska odvesti vse pripadajoče davke in prispevke in dobljeni znesek izplačati tožniku, in da je dolžna tožena stranka tožniku obračunati in izplačati, za posamezne mesece od januarja 2010 do junija 2012, razliko med dodatki, izračunanimi na podlagi dolgovane bruto plače, povečane za 20% ter dejansko obračunanimi in izplačanimi dodatki, od teh zneskov odvesti vse davke in prispevke ter dobljene neto zneske izplačati tožniku. Zavrglo je zahtevek za ugotovitev, da je ukaz, št. 1001-4/2009-4816 z dne 25. 11. 2009, nezakonit in neveljaven ter za ugotovitev, da tožnik opravlja delo v formacijski dolžnosti Višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se opravlja v nazivu Major prvi pilot, kot je to določeno z ukazom, št. 1001-35/2008-4481 z dne 25. 8. 2008. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII Dor 75/2013 ugodilo predlogu tožnika za dopustitev revizije in dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se lahko pripadnik Slovenske vojske v zvezi s plačilom za dejansko delo ne glede na dejansko sistematizacijo delovnih mest v Slovenski vojski (ustvarjenih formacijskih dolžnosti) sklicuje neposredno na Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in na njeni podlagi zahteva ustrezno povečano plačilo za delo, če se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da je opravljal delo, ki ustreza specialistični formacijski dolžnosti in pomeni za 5 plačnih razredov višjo plačo. 4. Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka dopuščeno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnik že ves čas opravlja delo, ki ustreza delu letalskega inženirja, vendar pa tožena stranka te formacijske dolžnosti nima na voljo. Sodišči druge in prve stopnje naj bi zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da je tožnikov zahtevek neutemeljen, ker ne obstoja formacijska dolžnost, ki ustreza dejanskemu delu tožnika. Pomembno naj bi bilo dejstvo, ali tožnikovo delo ustreza specialistični formacijski dolžnosti, za katero delavcu, ki to delo opravlja, na podlagi Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (v nadaljevanju uredba, Ur. l. RS, št. 71/2008 in nadaljnji) pripada za 5 plačnih razredov višja plača kot v primeru navadne formacijske dolžnosti. Tožnik naj ne bi imel nobenega pravnega vzvoda, s katerim bi lahko vplival na ustanovitev ali ukinitev posamezne formacijske dolžnosti. Do težav naj bi prišlo v primeru, ko oblikovanje posameznih formacijskih dolžnosti ne sledi potrebam po določenem delu. Če bi bilo stališče nižjih sodišč pravilno, potem bi lahko delodajalec (Slovenska vojska), ne glede na uredbo, kadarkoli sprejel odločitev o ukinitvi določene formacijske dolžnosti in postavitvi delavca na navadno formacijsko dolžnost, čeprav bi delavec še naprej opravljal isto delo. Tak položaj naj bi omogočal popolno samovoljo delodajalca pri sistematizaciji delovnih mest, za katero ni potrebno, da sledi potrebam delodajalca ali dejanskemu delu delavcev, hkrati pa naj bi postavljal delavca v brezpraven položaj. Tudi v konkretnem primeru bi morali uporabiti institut plačila po dejanskem delu, saj se kljub neobstoječi formacijski dolžnosti, lahko neposredno uporabijo določbe uredbe in se na tej podlagi tožniku določi plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal. Tožena stranka bi morala skozi sistematizacijo delovnih mest ustvariti formacijsko dolžnost, ki ustreza dejanskim potrebam po delu. Če tega ne stori, naj bi šlo za protipravno izkoriščanje delavcev in obid uredbe ter zlorabo položaja, ki ga ima tožena stranka, katere določeni akti niso podrejeni delovnopravni presoji. Opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 320/2007, VIII Ips 124/2010, VIII Ips 306/2009, VIII Ips 95/2003 in VIII Ips 139/2007. 5. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem predlaga zavrnitev revizije. Navaja, da sodišči nista ugotovili, da bi tožnik opravljal delo letalskega inženirja. Za odločitev vrednotenja dejanskega dela, ki naj bi ga tožnik opravljal, bi bilo treba uporabiti sistemizacijo oziroma formacijo. Če delovno mesto ni sistematizirano, naj bi to pomenilo, da delodajalec potrebe po takšnem delu ni imel, tožnik takega dela ni mogel opravljati, zaradi česar ga delodajalec tudi ni ovrednotil. Formacijska dolžnost letalskega inženirja je pri toženi stranki določena le v BRZOL in VLO v Cerkljah ob Krki. Navaja, da dela letalskega inženirja v sektorju za logistiko v Generalštabu Slovenske vojske, kamor je bil tožnik razporejen, ni. Tožnik tega dela ni mogel opravljati, niti ni v tem sektorju določena takšna formacijska dolžnost. Uredba naj ne bi določala konkretnih del in nalog za posamezno delovno mesto, zato ne more biti podlaga za ugotavljanje, katera dela mora opraviti tožnik, da bo mogoče njegovo delo sploh ovrednotiti. Uredba naj bi vrednotenje konkretnih del in nalog posameznega delovnega mesta oziroma formacijske dolžnosti prepuščala delodajalcu, ta pa naj bi ga ovrednotil s formacijo. Tožnik naj bi postavil zahtevek za ugotovitev, da opravlja delo prvega pilota za letalstvo, sodišče pa ne more odločati o zahtevku izven trditvene podlage. Uredba naj ne bi določala, da prejemajo specialistične dolžnosti 5 plačnih razredov več kot navadne, temveč naj bi zgolj določala plačne razrede. Tožnik naj tudi ne bi imel pravnega interesa za plačilo po uredbi. Tožniku se ne bi priznala nobena napredovanja, saj ne izpolnjuje pogojev za formacijsko dolžnost letalski inženir oziroma celo dva plačna razreda nižja osnovna plača od osnovne plače delovnega mesta, ki mu pripada.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Sodišče prve stopnje (to odločitev pa je potrdilo tudi sodišče druge stopnje) je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnik zahteva ugotovitev, da je odločba, št. 1005-1/2009-7137 z dne 15. 12. 2009, nezakonita in neveljavna in da se mu tudi za obdobje od 31. 12. 2009 dalje odmerja osnovna plača in ostale pravice iz delovnega razmerja, kot to določa odločba, št. 1005-383/2008-4482 z dne 26. 8. 2008. Z navedeno odločbo je bil namreč tožnik razporejen v 52. plačni razred na podlagi ukaza, št. 1001-35/2008-4481 z dne 25. 8. 2008, s katerim je bil imenovan v formacijsko dolžnost Višji častnik prvi pilot za letalstvo. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik v to formacijsko dolžnost imenovan le formalno, da nalog prvega pilota ni nikoli opravljal, niti ni za to usposobljen. Zaradi tega tožniku ne pripada plača za opravljanje nalog Višjega častnika prvega pilota za letalstvo na podlagi odločbe, št. 1005-383/2008-4482. Sodišče je prav tako pravilno zavrglo zahtevek za ugotovitev, da je ukaz, št. 1001-4/2009-4816 z dne 25. 11. 2009, nezakonit in neveljaven ter za ugotovitev, da tožnik opravlja delo v formacijski dolžnosti Višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se opravlja v nazivu Major prvi pilot, kot je to določeno z ukazom, št. 1001-35/2008-4481 z dne 25. 8. 2008. Zoper ukaz namreč ni dopustno sodno varstvo, v drugem delu pa gre za ugotovitev dejstva, ki ne more biti predmet ugotovitvenega tožbenega zahtevka.

9. Sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je zahtevek tožnika po izplačilu razlike v plači med plačo, ki jo trenutno prejema, in plačo, ki bi jo moral prejemati za opravljanje del in nalog višjega častnika letalskega inženirja (kar po njegovih trditvah dejansko dela), neutemeljen že zato, ker gre za neobstoječo formacijsko dolžnost. 10. Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta (prvi odstavek 21. člena Zakona o javnih uslužbencih, v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji). Delovna mesta na obrambnem področju se določajo s sistemizacijo in formacijo (drugi odstavek 89. člena Zakona o obrambi, v nadaljevanju ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadaljnji). Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev (5. člen ZObr). Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v Slovenski vojski enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu.

11. Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadaljnji) se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. V skladu s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji) je v aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu. Glede vojakov drugi odstavek 13. člena ZSPJS določa, da se delovna mesta (formacijske dolžnosti) oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v prvem odstavku 4. člena uvršča v plačne razrede splošne formacijske dolžnosti oziroma nazive, v drugem odstavku pa formacijske dolžnosti oziroma nazive specialistov, osebja v specialnih enotah, kontrolorjev za nadzor zračnega prostora, letalskega osebja v zrakoplovih (piloti in tehniki letalci), letalskega osebja na zemlji (letalski tehniki in inženirji) ter medicinskega osebja in veterinarjev. Za uvrstitve v plačne razrede formacijskih dolžnosti oziroma nazivov v Slovenski vojski, ki niso določene s to uredbo, uredba napotuje na uporabo kolektivne pogodbe dejavnosti.

12. Na podlagi petega odstavka 7. člena ZSPJS uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v zakonu, podzakonskem predpisu ali kolektivni pogodbi. V konkretnem primeru to pomeni, da tožena stranka v formaciji ne more določiti formacijskih dolžnosti, ki niso določene v uredbi ali kolektivni pogodbi dejavnosti, obenem pa jih mora uvrstiti v (teh predpisih) predpisane plačne razrede.

13. Na podlagi zgoraj navedenih predpisov bi tožena stranka v formaciji morala določiti formacijske dolžnosti, glede na vrste del in nalog, ki se pri njej dejansko opravljajo. Pri tem bi moralo oblikovanje formacijskih dolžnosti slediti dejanskim potrebam dela. V kolikor pri toženi stranki obstaja potreba po opravljanju določenih nalog in se te naloge tudi opravljajo, mora formacija vključevati ustrezno formacijsko dolžnost, v okviru katere se te naloge opravljajo.

14. Tožnik je v postopku trdil, da je pri toženi stranki opravljal delo letalskega inženirja, zaradi česar bi moral biti razporejen v formacijsko dolžnost pod šifro C047085 Višji častnik letalski inženir v nazivu Major letalski inženir, za katerega uredba določa uvrstitev v 42. plačni razred brez napredovanj in v 52. plačni razred z napredovanji. Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala.

15. Delodajalec je dolžan že na podlagi 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), ki se v skladu s 5. členom ZJU in v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Ta obveznost pa izhaja tudi iz 13. točke 2. člena ZSPJS, ki kot osnovno plačo opredeljuje tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (1).

16. Tožena stranka sicer utemeljeno opozarja na dejstvo, da uredba ne določa konkretnih del in nalog za posamezno formacijsko dolžnost, zaradi česar na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti, katera dela in naloge naj bi opravljal letalski inženir. Vendar pa je vsebino teh del in nalog mogoče ugotoviti na drugačen način. Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.

17. Ker sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je tožnikov zahtevek po izplačilu razlike v plači za formacijsko dolžnost višji častnik letalski inženir neutemeljen že zato, ker gre za neobstoječo formacijsko dolžnost, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ni bilo namreč ugotovljeno, katera dela tožnik dejansko opravlja: ali gre v resnici za dela letalskega inženirja, ali za dela na formacijski dolžnosti višjega častnika za letalstvo, na katerega je tožnik razporejen z ukazom z dne 25. 11. 2009. 18. Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji delno ugodilo in odločbi nižjih sodišč delno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

19. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj Sklep VIII Ips 306/2009.