Jedro

Obnova postopka zaradi novih dokazov se lahko predlaga le glede tistega dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v pravnomočni sodbi.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za obnovo pravdnega postopka, ki je tekel pod opr. št. P 522/92. Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve določb postopka.

Opisuje stisko tožene stranke pri podpisu kupne pogodbe, ker ni imela rešenega stanovanjskega vprašanja. Res je tožena stranka sodišču 6. 1. 1993 izročila potrdilo z dne 16. 12. 1990, ker je hotela dokazati, da je plačala več. Tožena stranka zase ni zadržala kopije potrdila.

Sin je toženki v letu 1998 povedal, da potrdilo dokazuje tudi to, koliko znaša še dolg. Ravno ta okoliščina, torej koliko znaša še dolg, pa je po mnenju tožene stranke novo dejstvo. Sodišče pa sina ni zaslišalo. Tožena stranka ves čas trdi, da je bila zmotno ugotovljena stopnja dograjenosti stanovanja, ki je bilo predmet pogodbe. V bistvu je šlo za dile, ne pa za stanovanje. Tudi pooblaščenka ni bila pozorna na ocenjeno stopnjo dokončanosti. Šele v teku obnovitvenega postopka je znanec razložil, da je napačno določena stopnja dokončanosti.

Treba bi bilo zaslišati izvedenca K. o zatrjevani napačni cenitvi dokončanosti.

Pritožba ni utemeljena.

Obnova pravdnega postopka je možna le glede postopka, ki je končan s pravnomočno sodbo (čl. 421/I ZPP). To pomeni, da je pravdno sodišče tudi v obnovitvenem postopku vezano na dejansko stanje, ki je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, zato stranke ne morejo zatrjevati drugačnega dejanskega stanja.

V pravnomočni sodbi je bilo odločeno glede plačila dela kupnine po kupoprodajni pogodbi. V pravnomočno končani pravdi je bila sporna torej samo neplačana kupnina, ni pa se razpravljalo o veljavnosti kupoprodajne pogodbe, saj bi v tej smeri moral biti postavljen poseben zahtevek, ki pa ni bil postavljen.

Prvostopno sodišče je zato pravilno presojalo le to, ali so glede neplačane kupnine bili ponudeni novi dokazi. Sodišče je pravilno uporabilo II. odstavek 422. člena ZPP, ko je ocenilo, da tožena stranka ni ponudila novih dokazov, ki jih brez svoje krivde ne bi mogla uveljaviti v pravnomočno končanem postopku.

Pravilna je ugotovitev, da je tožena stranka poznala potrdilo z dne 16. 12. 1990 in bi ga torej lahko izpodbijala v pritožbi. Vsa dejstva iz potrdila so bila toženi stranki znana pred prevnomočnostjo sodbe in bi jih lahko izpodbijala. Na strani tožene stranke sta nastopala celo dva toženca kot enotna sospornika in bi se lahko pritožil proti sodbi sodišča prve stopnje vsaj eden z učinkom pritožbe tudi za drugega. Tudi cenitev glede dokončanosti in sploh glede stanja kupljenega stanovanja je dokaz, ki je obstajal že v teku pravde, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Sicer pa cenitev stanovanja niti nima neposredne zveze z višino neplačane kupnine po kupni pogodbi. Sodišče je v pravnomočno končanem postopku lahko presojalo kupnino le v okviru sklenjene kupne pogodbe. Poudarjeno pa je že bilo, da veljavnost pogodbe ni bila predmet pravde.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni ponudila takih novih dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati po II. odstavku 422. člena ZPP.

Tudi predloženo zdravniško potrdilo z dne 10. 5. 1999 ne predstavlja upoštevnega obnovitvenega razloga po čl. 421/I točka 3 ZPP. Pravdna nesposobnost bi se morala zatrjevati vsaj še za čas teka pritožbenega roka zoper sodbo sodišča prve stopnje, kajti takrat bi se štelo, da tožena stranka zaradi pravdne nesposobnosti ni vložila pritožbe.

Zdravniško potrdilo pa se ne nanaša konkretno na čas teka pravde na prvi stopnji. Tudi če bi se potrdilo nanašalo na čas pravdanja, pa je rok za obnovo postopka po 3. točki 421. člena ZPP že potekel, saj bi predlog moral biti vložen 30 dni po vročitvi sodbe (člen 423 točka 3 ZPP). Sodba je bila vročena leta 1993, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen občutno po izteku 30 dnevnega roka.

Sklep sodišča prve stopnje je pravilen, saj niso bili podani zakoniti pogoji za obnovo postopka.

Glede na zavrnitev pritožbe tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.