Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje bivših zakoncev tožnika in druge toženke spada denarni znesek 170.000,00 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je b. točko primarnega tožbenega zahtevka, naj mu toženki solidarno plačata 85.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2012 dalje (II. točka izreka) ter odločilo, da bo o deležu bivših zakoncev na skupnem premoženju in o pravdnih stroških odločeno s končno odločbo (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi druge toženke in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje tožnika in druge toženke denarni znesek 170.000,00 EUR. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo in v preostalem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je materialnopravno pravilno in sledi pravilni ter enotni uporabi prava stališče pritožbenega sodišča, da zaradi nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem tožnik nasproti drugi toženki ni upravičen do uveljavitve denarnega zahtevka oziroma ali lahko tožnik v primeru odtujitve skupnega premoženja uveljavlja v pravdi civilno delitev skupnega premoženja z zahtevkom za izplačilo denarne vrednosti njegovega deleža na skupnem premoženju? 2) Ali je materialnopravno pravilno in sledi pravilni in enotni uporabi prava stališče pritožbenega sodišča, da tožnik višine škode ni ustrezno substanciral, ker škoda po stališču višjega sodišča predstavlja vrednost spornih dveh parcel v času, ko jih je druga toženka prenesla na prvo toženko, zmanjšano za morebitne koristi? 3) Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da čeprav je toženka sama navedla višino vrednosti obeh parcel in priložila tudi cenilni zapisnik o vrednosti parcel ob prenosu na prvo toženko, da mora tožnik sam navesti in dokazati, koliko sta bili vredni sporni parceli decembra 2012? 4) Ali je smelo pritožbeno sodišče o dajatvenem delu zahtevka odločiti z oceno dejstev, ki na prvi stopnji niso bila predmet obravnavanja? 5) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je tožba nesklepčna, ker dejstev o vrednosti nepremičnine v času odtujitve teh nepremičnin ni navedel tožnik, ampak jih je navedla toženka in tožnik teh dejstev ni prerekal? 6) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, ko tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage? 7) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave in je samo odpravilo nastalo kršitev v skladu s 358. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z drugi odstavkom 347. člena ZPP oziroma ali bi sodišče moralo v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnika pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage? 8) Ali je pritožbeno sodišče s tem kršilo tožnikovo pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva? V zvezi s tem sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS (Up-133/04, Up-108/04, Up-312/03, Up-794/05), Vrhovnega sodišča (II Ips 19/2016, II Ips 100/2015, II Ips 876/2006, II Ips 108/2001, II Ips 784/2009, II Ips 589/97, II Ips 325/98, II Ips 180/2004, II Ips 232/2018, II Ips 217/2011, II Ips 17/2009, II Ips 211/2014, II Ips 54/2017, II Ips 589/97, II Ips 876/2006, II Ips 46/2010, II Ips 7/2013, II DoR 193/2012, II Ips 47/2014, II Ips 1213/2008, III DoR 117/2011, II DoR 546/2019), odločbe Višjega sodišča v Ljubljani (II Cp 1488/2017, I Cp 1308/2017, I Cp 1209/2016, I Cp 807/2019, II Cp 2477/2008) in odločbi Višjega sodišča v Celju (II Cp 100/2019, Cp 299/2004). Uveljavlja kršitev 285. člena ZPP, prvega odstavka 339. člena ZPP, 358. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 347. člena ZPP oziroma prvim odstavkom 354. člena ZPP, 54. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter kršitev 22. člena Ustave RS.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).