Jedro

Predlagateljica ni zadostila zakonski zahtevi; v predlogu spornih vprašanj ne navede natančno in konkretno, po vsebini navaja zgolj revizijske razloge in se ne sklicuje na sodno prakso.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 284,30 EUR zaradi odtujitve jelena iz obore, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo v stroškovnem delu in znesek dolgovanih stroškov znižalo na 2.870,79 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Ponavlja svoje pritožbene navedbe glede nasprotovanja izvedenskemu mnenju. Postopanje izvedenca, ki naj bi cenitev živali opravil le na podlagi ponudbe trgovca, naj bi bilo skrajno neresno. Sodišče te kršitve ni želelo sanirati. Graja tudi dokazno oceno (čeprav meni, da gre v resnici za uveljavljanje procesnih kršitev). Sodišče naj bi napačno ocenilo izpoved M. K. glede tega, ali so živali v obori imele pike.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, mora predložiti, če te niso javno objavljene. Po šestem odstavku 367.b člena ZPP se predlog za dopustitev revizije zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje.

6. Predlagateljica navedeni zakonski zahtevi ni zadostila. V predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano, še manj pa izkazano. Njen predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.