Jedro

Pri sestavi prošnje za dodelitev BPP in izjave o premoženjskem stanju, mora prosilec ravnati s posebno skrbnostjo ter navesti popolne in pravilne podatke. Kadar tako ne ravna in se ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi (lastništvo Vrednostnih papirjev), se šteje, da je navajal neresnične podatke, s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločila, da tožeča stranka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pri ocenjevanju finančno materialnega pogoja po uradni dolžnosti preverilo premoženjsko stanje tožeče stranke in z vpogledom v register KDD, ugotovilo, da je tožeča stranka lastnica 24-ih vrednostnih papirjev z oznako "A." kar pa je zamolčala v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je pri podatkih o imetništvu vrednostnih papirjev obkrožila "NE" vendar tega ni storila namenoma saj so njeni starši in sestra pred leti delnice prodali, zato je mislila, da so bile prodane tudi njene delnice. Glede na to, da je sodišče ugotovilo neskladje s podatki, ki jih je navedla ter podatki, ki jih je ugotovilo samo, bi ji moralo upoštevaje določbo 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku dati možnost, da se izjavi o ugotovljenem dejstvu, saj je bilo to pomembno za odločitev v zadevi. Konkretno navajanje neresničnih podatkov o njenem premoženjskem stanju pa tudi ni mogoče šteti kot zamolčanje relevantnih podatkov, saj iz trgovalnih podatkov Ljubljanske borze d.d. izhaja, da je znašala vrednost delnic zgolj 177,60 EUR, kar je edino premoženje tožeče stranke in ne presega zakonskega zneska 13.780,00 EUR. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji odobri željeno brezplačno pravno pomoč ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava na izpolnjenem obrazcu je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter račune imetnikov, ki jih vodi Centralna Klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke posameznih imetnikov vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Glede na navedeno je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v skladu z petim odstavkom 20. člena ZBPP prošnjo tožeče stranke zavrnila in odločila, da tožeča stranka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, da so zatrjevani tožbeni razlogi kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava podani z okoliščinami na katere se sklicuje. Kot je bilo že navedeno se premoženjsko stanje prosilca in njegove družine ugotavlja tudi na podlagi njegove izjave, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, zato se od njega pričakuje, da pri sestavi izjave ravna s posebno skrbnostjo in tako omogoči pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja glede svojega premoženja in premoženjskih razmer njegove družine. Prosilec mora torej pri sestavi prošnje in izjave ravnati s posebno skrbnostjo in navesti popolne in pravilne podatke. Kadar tako ne ravna in se ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi se šteje, da je navajal neresnične podatke s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.