Jedro

Ali mora delavec vrniti sorazmerni del regresa za letni dopust, če po njegovem izplačilu med letom spremeni zaposlitev in pri novem delodajalcu izrabi sorazmerni del letnega dopusta, ni pravno vprašanje, glede katerega bi Vrhovno sodišče na podlagi 367.a člena ZPP dopustilo revizijo.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Ob ugotovitvah, da je bil tožencu pri tožeči stranki že v mesecu marcu 2008 izplačan celotni regres za letni dopust, da je tožencu pogodba o zaposlitvi pri tožeči stranki zaradi njegove odpovedi prenehala veljati 25. 8. 2008 in se je z naslednjim dnem zaposlil pri drugem delodajalcu, pri katerem je izrabil sorazmerni del letnega dopusta za koledarsko leto, sodišče druge stopnje ni soglašalo z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je toženec tožeči stranki dolžan vrniti sorazmerni del prejetega regresa za letni dopust v znesku 409,23 EUR. Ob ugotovitvi, da je v letu 2008 toženec pri tožeči stranki pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in s tem tudi do celotnega regresa, je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke za vrnitev sorazmernega zneska regresa kot neutemeljen zavrnilo.

2. Tožeča stranka predlaga, da sodišče zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo v zvezi z vprašanjem, ali je delavec ob medletni spremembi zaposlitve po izplačilu regresa za letni dopust pri prvem delodajalcu dolžan vrniti sorazmerni del izplačanega regresa. Navaja, da je sodišče ob vezanosti pravice do regresa na pravico do letnega dopusta spregledalo nadaljnje določbe 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki v četrtem odstavku delavčevo pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta veže tudi na pravico do sorazmernega dela regresa. Novela ZDR (ZDR – A, Ur. l. RS, št. 103/2007) je v drugem odstavku 162. člena izrecno uredila pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta pri delodajalcu, če delavec med koledarskim letom spremeni zaposlitev. Po mnenju tožeče stranke taka opredelitev pravice do izrabe sorazmernega letnega dopusta vpliva tudi na pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust. Gre za pogoste primere, ko se delavci po zapadlosti in izplačilu regresa za letni dopust v drugi polovici koledarskega leta zaposlijo pri drugem delodajalcu (samo pri toženi stranki je bilo v letu 2008 8 takih primerov). Ker je pričakovati, da se bo v negotovih razmerah število takih primerov še povečevalo, hkrati pa so delodajalci na svoje obveznosti vedno bolj občutljivi, pomeni, da je vprašanje vezanosti višine regresa za letni dopust na sorazmerje s pravico do izrabe letnega dopusta pri delodajalcu, oziroma vprašanje vrnitve sorazmernega zneska že izplačanega regresa v takih primerih, pomembno za enotno uporabo prava in pravno varnost v razmerju med delavcem in delodajalcem, o katerem Vrhovno sodišče doslej vsaj po uveljavitvi ZDR-A še ni odločalo.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po presoji sodišča razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367. a člena ZPP niso podani.