Jedro

Vrednost spornega predmeta je bila določena v tožbi le za prvi zahtevek, ki pa sedaj ni povezan z revizijsko izpodbijanim delom pravnomočne sodbe. Revizija se tako nanaša le na drugi zahtevek, glede katerega pa vrednost spornega predmeta ni bila nikoli določena. Zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo najprej uveljavljala zahtevek glede ugotovitve ničnosti pogodbe o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja in brezplačnega prenosa nepremičnin, ki sta jo 29.11.2000 sklenili toženki. V zvezi s tem zahtevkom je v tožbi označila vrednost spora 6.000.000 SIT (sedaj 25.037,56 EUR). Kasneje je z vlogo spremenila tožbo tako, da je poleg navedenega zahtevka, proti prvi toženki Ž. v stečaju, uveljavljala še zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na spornih nepremičninah, na podlagi poravnave, ki sta jo sklenili tožnica in prva toženka.

2. Sodišče prve stopnje je prvič odločalo s sodbo 5.6.2002 in ugodilo obema zahtevkoma. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi obeh toženk proti prvostopenjski odločbi in to odločbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek glede ničnosti pogodbe in razveljavilo prvostopenjsko sodbo v preostalem delu (glede izstavitve zemljiškoknjižne listine) ter v tem delu vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Vrhovno sodišče je nato v zadevi II Ips 241/2004 ugodilo tožničini reviziji proti sodbi pritožbenega sodišča tako, da je spremenilo to sodbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede ničnosti pogodbe.

3. Sodišče prve stopnje je pri ponovnem odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ta zahtevek v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče pa je zaradi tožničine pritožbe proti prvostopenjski odločbi, to odločbo razveljavilo in zavrglo tožbo.

4. Tožnica je vložila revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča o zavrženju tožbe in uveljavljala razloge absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

5. Revizija je bila poslana Vrhovnega državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki je nanjo odgovorila (povrnitve stroškov pa ni zahtevala).

Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT)(1). Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, je odvisna dovoljenost revizije od vrednosti vsakega posameznega zahtevka(2). Zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ki ga je tožnica uperila proti obema tožencema, ima drugo dejansko in pravno podlago kot zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine, ki je bil postavljen proti prvi toženki. Prvi zahtevek je bil oprt na trditev, da sta toženki pogodbeno razpolagali s spornimi nepremičninami v nasprotju z določbami 88. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen. Podlaga za drugi zahtevek pa je povezana s trditvijo, da sta tožnica in prva toženka sklenili poravnavo o tem, da bodo sporne nepremičnine izročene tožnici. Vrednost spornega predmeta je bila določena v tožbi le za prvi zahtevek, ki pa sedaj ni povezan z revizijsko izpodbijanim delom pravnomočne sodbe. Revizija se tako nanaša le na drugi zahtevek, glede katerega pa vrednost spornega predmeta ni bila nikoli določena. Zato revizija ni dovoljena(3).

7. Revizijsko sodišče je zavrglo nedovoljeno revizijo na podlagi 377. člena ZPP.

Op. št. (1): Drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe drugega odstavka 41. člena, prvega odstavka 39. člena in drugega odstavka 367. člena ZPP. Op. št. (3): Primerjaj Poročilo o sodni praksi VS RS II/93 in odločbo VS RS Up 2089/06.