Jedro

Ker gre za izvensodno prodajo, torej za prodajo brez sodnega postopka izvršbe na nepremičnine, je stališče sodišča prve stopnje, da se pritožnica taki prodaji lahko zoperstavi v pravdnem postopku, napačno.

Tožnica s tožbo po 4. členu ZUS-1 izpodbija akte in dejanja toženca kot nosilca javnih pooblastil notarske prodaje, zoper njegove akte in dejanja v postopku notarske prodaje pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1408/2014-6 z dne 3. 10. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenilo, da ni pristojno za odločanje o tej zadevi, in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje tako odločitev sprejelo na podlagi stališča, po katerem gre v obravnavanem primeru za spor iz premoženjskega oziroma civilno pravnega razmerja med pravno in fizično osebo, saj tožeča stranka zahteva, naj notar preneha s prodajo njene nepremičnine. V zvezi s tožbenimi zahtevki in zahtevki za izdajo začasne odredbe je zato po mnenju prvostopenjskega sodišča zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku in ne v upravnem sporu s tožbo po 4. členu ZUS-1. 3. Zoper navedeni sklep vlaga tožnica (v nadaljevanju pritožnica) pritožbo, v kateri sodišču prve stopnje očita zmotno razlago prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Meni, da je odsotnost drugega sodnega varstva ena izmed procesnih predpostavk po 4. členu ZUS-1 in ne okoliščina, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Sodišče naj bi z izpodbijano odločitvijo neupravičeno odreklo odločitev o postavljenem zahtevku, saj je v tožbi zatrjevala, da je notar kršil njene ustavne pravice. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, sklep Upravnega sodišča razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje z navodilom, da odloči o tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe. V nadaljevanju pritožbe navaja razloge, s katerimi utemeljuje stališče, da je v postopku notarske prodaje notar organ v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica je s tožbo, vloženo po 4. členu ZUS-1, uveljavljala kršitev ustavnih pravic v postopku notarske prodaje njenih zastavljenih nepremičnin, ki ga je na podlagi določb Zakona o finančnih zavarovanjih (v nadaljevanju ZFZ) vodil notar ... (tožena stranka v tem upravnem sporu).

6. Tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (ki jo je vložila pritožnica), o kateri je na prvi stopnji pristojno odločati upravno sodišče (11. člen ZUS-1), je namenjena varstvu oseb pred oblastvenimi dejanji nosilcev oblasti, ki posegajo v ustavne pravice tožnika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Izpodbijani sklep temelji na stališču, da je zoper kršitve človekovih pravic v postopku notarske prodaje po ZFZ dopustno sodno varstvo v pravdnem postopku. Tako stališče pa je zmotno.

7. Na podlagi 1. člena ZPP v sporih iz premoženjskih razmerij in drugih civilnopravnih razmerij res odloča sodišče splošne pristojnosti, vendar le, če gre za spore iz takih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami. V obravnavanem primeru pa pritožnica uveljavlja, da njene ustavne pravice krši notar v postopku notarske prodaje nepremičnine po določbah 15.a do 15.t člena ZFZ. Te določbe urejajo postopek, ki ga opravi notar zaradi uveljavitve prednostne poplačilne pravice hipotekarnega upnika. Notar ni stranka upniško-dolžniškega razmerja, dejstvo, da je poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika nastalo z vknjižbo hipoteke na podlagi razpolagalnega ravnanja zastavitelja, pa ne pomeni, da notar zunajsodnega postopka poplačila tega upravičenja ne vodi kot nosilec javnih pooblastil. 8. Ureditev notarske prodaje je bila uveljavljena prav z namenom izključiti sodni postopek. Izključitev sodnega postopka v primerih notarskih hipotek, je že bilo predmet ustavnosodne presoje. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-196/14 z dne 5. 11. 2015 tudi na pobudo pritožnice presodilo, da je zakonska ureditev izvensodne notarske prodaje (urejene v členih od 15a do 15t ZFZ) v primerih notarskih hipotek, ki so jih hipotekarni dolžniki ustanovili pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 82/13 – v nadaljevanju ZFZ-C), neustavna. Zato je v tem delu razveljavilo 10. člen ZFZ-C, ki določa uveljavitev in uporabo te novele zakona, ter notarske prodaje na podlagi notarskih hipotek, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ustavilo.

9. Navedena zakonska ureditev je po odločbi Ustavnega sodišča neustavna prav zato, ker določa izvensodno prodajo (tudi) notarskih hipotek, ustanovljenih v času, ko je bil za njihovo izvršitev predpisan sodni izvršilni postopek.

10. Ker gre za izvensodno prodajo, torej za prodajo brez sodnega postopka izvršbe na nepremičnine, je stališče sodišča prve stopnje, da se pritožnica taki prodaji lahko zoperstavi v pravdnem postopku, napačno.

11. Po navedenem torej tožnica s tožbo izpodbija akte in dejanja toženca kot nosilca javnih pooblastil notarske prodaje, zoper njegove akte in dejanja v postopku notarske prodaje pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča napačno stališče sodišča prve stopnje, da za odločanje o tožničini tožbi, ki jo je vložila po 4. členu ZUS-1, ni pristojno.

12. Ker je sodišče prve stopnje po navedenem napačno odločilo, da se zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani, je napačno uporabilo 4. člen ZUS-1 in 19. ter 23. člen ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1). Zato je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve pravil postopka na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku mora sodišče prve stopnje ponovno opraviti preizkus procesnih predpostavk, pri tem pa upoštevati tudi stališča Ustavnega sodišča v odločbi U-I-196/14, pri presoji obstoja pravnega interesa za tožbo pa upoštevati tudi odločitev, da je notarska prodaja na podlagi notarskih hipotek, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ustavljena z 2. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča. 13. Ker je tožnik s pritožbo uspel in je bil izpodbijani sklep razveljavljen ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških tega pritožbenega postopka na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.