Jedro

V konkretnem primeru gre za spor iz premoženjskega oziroma civilno pravnega razmerja med pravno in fizično osebo, saj tožeča stranka, ki je pravna oseba, zahteva, naj notar preneha s prodajo njene nepremičnine. Notar pa postopka notarske prodaje ne vodi kot oblastveni organ, ker poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika ni nastalo z izdelavo notarskega zapisnika o začetku notarske prodaje in ni njegova posledica, ampak je posledica razpolagalnega ravnanja zastavitelja in je nastalo z vknjižbo hipoteke. O tem, ali sme notar še naprej voditi postopek prodaje nepremičnine, lahko odloča le sodišče splošne pristojnosti, ker gre za civilno pravno razmerje.

Izrek

I. Upravno sodišče se izreče za stvarno nepristojno v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper notarski zapisnik z dne 18. 8. 2014, zoper vodenje postopka notarske prodaje nepremičnine ID z znakom 1730-141/1-0 ter vložila predlog za izdajo začasne odredbe ter predlog za vložitev zahteve za presojo ustavnosti 10. člena ZFZ-C in členov 15. a – 15. t ZFZ. V tožbi obširno pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je toženec posegel v tožnikove ustavne pravice. Predlaga, da se ugotovi, da je notar A.A., v postopku notarske prodaje nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja kompleks multikina centra (B.) s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., Ljubljana, na območju Blagovnega trgovinskega centra Ljubljana, z notarskim zapisnikom o začetku notarske prodaje nepremičnine (SV ...) z dne 18. 8. 2014 in z vodenjem postopka notarske prodaje po določbah 10. člena ZFZ-C in 15.a – 15.t člena ZFZ posegel v ustavne pravice tožnika in sicer: pravico, da država ne bo sprejela zakona, ki bo imel povratno veljavo, pravico, da mu država brez utemeljenega razloga ne bo poslabšala položaja, pravico do enake obravnave, pravico do poštenega postopka in pravico do zasebne lastnine. V 2. točki je predlagal, da se nezakoniti poseg ustavne pravice odpravi tako, da se notarski zapisnik o začetku notarske prodaje nepremičnine odpravi in se notarju naloži, da ustavi postopek notarske prodaje nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja kompleks multikino centra (B.) s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., Ljubljana, na območju Blagovnega trgovinskega centra v Ljubljani ter objavi notarski zapisnik o ustavitvi postopka notarske prodaje na spletnem portalu Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in v dveh časopisih, ki izhajata dnevno na celotnem območju RS.

Hkrati z vložitvijo tožbe je tožnik vložil tudi predlog za vložitev zahteve za presojo ustavnosti 10. člena ZFZ-C in členov 15.a – 15.t ZFZ ter predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V predlogu za izdajo začasne odredbe je predlagal, da se notarju naloži, da v roku 48 ur po vročitvi sklepa izdaje začasne odredbe do pravnomočne odločitve v tem sporu prekine postopek notarske prodaje nepremičnine ID ..., ki v naravi predstavlja kompleks multikino centra (B.) s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., Ljubljana, na območju Blagovnega trgovinskega centra v Ljubljani, ter objavi notarski zapisnik o prekinitvi notarske prodaje in o razlogih za to na spletnem portalu Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in v dveh časopisih, ki izhajata dnevno na celotnem območju RS oz. umakne iz spletnega portala AJPES objavo javnega vabila k dajanju ponudb za nakup nepremičnine z ID znakom ... Nadalje je v drugi točki predlagal, če notar ne bo prostovoljno izpolnil s tem sklepom naloženih obveznosti, se mu izreče denarna kazen v višini 500.000,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti, in sicer z rubežem denarnih sredstev na TRR, ki jih v tožbi oz. predlogu za izdajo z.o. tudi predlaga. Podrejeno, če sodišče ne bo naložilo tožencu, da prekine oz. začasno ustavi postopek notarske prodaje, zahteva, da sodišče izda začasno odredbo z naslednjo vsebino: 1. Tožniku se v postopku notarske prodaje nepremičnine, že prej omenjene, ki v naravi predstavlja kompleks multikinocentra s pripadajočim zemljiščem do pravnomočne odločitve v tem sporu prepove oprava kakršnegakoli dejanja, ki bi lahko predstavljala podlago za prodajo sporne nepremičnine, v postopku notarske prodaje, zlasti pa se mu prepove: 1. sestava pogodbe o nakupu nepremičnine v obliki notarskega zapisa z najboljšim ponudnikom ali predkupnim upravičencem, 2. izdelava notarskega zapisa o prenosu lastninske pravice, ki je podlaga za vpis kupca ali predkupnega upravičenca v zemljiško knjigo ter 3. vložitev obvestila za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zaznamovanem vrstnem redu učinkovanja hipoteke oz. v primeru, če postopek zbiranja ponudbe ne bo uspešen in če nihče od predkupnih upravičencev ne bo uveljavil predkupne pravice, se tožniku prepove 4. izdelava notarskega zapisa o enostranskem pravnem poslu o prevzemu lastninske pravice na nepremičnini s strani hipotekarnega upnika. Nadalje, če toženec ne bo prostovoljno izpolnil s tem sklepom naloženih obveznosti, se mu izreče denarna kazen v višini 500.000,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti in sicer z rubežem denarnih sredstev na TRR, ki jih tudi navaja.

Tožeča stranka zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in na predlog za izdajo začasne odredbe navaja, da postopek notarske prodaje nepremičnine v skladu z ZFZ vodi notar. Ta mora preveriti, ali so podani pogoji za začetek notarske prodaje nepremičnine. Neustrezno je tolmačenje tožeče stranke 1. člena ZUS-1, da naj bi bil notar organ. Prav tako ne drži ocena, da je notarski zapisnik upravni akt oziroma akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne osebe. Pri sestavi notarskega zapisnika notar ne odloča o pravicah ali obveznostih, temveč zgolj ugotavlja določena dejstva in potrdi njihov obstoj. Postopka notarske prodaje ne vodi kot oblastveni organ. Poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika ni nastalo z izdelavo notarskega zapisnika o začetku notarske prodaje in ni njegova posledica, temveč je posledica razpolagalnega ravnanja zastavitelja in je nastalo z vknjižbo hipoteke. Notar ne odloča o zastaviteljevi lastninski pravici. Poseg v lastninsko pravico zastavitelja je posledica uveljavitve razpolagalnega upravičenja, katerega izvršuje hipotekarni upnik. Po mnenju tožene stranke tudi ni pravilno tolmačenje tožeče stranke, da se pojem človekovih pravic in temeljnih svoboščin razteza tudi na pravne osebe. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Tožeča stranka vlaga tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe z zahtevki, da naj se ugotovi, da je tožena v postopku notarske prodaje nepremičnine posegla v določene ustavne pravice, nadalje zahteva, naj sodišče odredi, da se notarski zapisnik o prodaji nepremičnine odpravi in naj se toženi stranki naloži, da ustavi postopek prodaje nepremičnine, v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga prekinitev postopka notarske prodaje nepremičnine, objavo notarskega zapisnika o prekinitvi notarske prodaje, oziroma podrejeno, prepoved kakršnegakoli dejanja, ki bi predstavljalo podlago za prodajo nepremičnine. Iz teh tožbenih zahtevkov izhaja, da gre za spor iz premoženjskih razmerij. Po presoji sodišča je sodno varstvo pri tovrstnih zahtevkih zagotovljeno v pravdnem postopku. Skladno s 1. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v pravdnem postopku sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. V konkretnem primeru pa gre za spor iz premoženjskega oziroma civilno pravnega razmerja med pravno in fizično osebo, saj tožeča stranka, ki je pravna oseba, zahteva, naj notar preneha s prodajo njene nepremičnine. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da notar postopka notarske prodaje ne vodi kot oblastveni organ iz razlogov, kot so navedeni v odgovoru na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe, to je, ker poplačilno upravičenje hipotekarnega upnika ni nastalo z izdelavo notarskega zapisnika o začetku notarske prodaje in ni njegova posledica, ampak je posledica razpolagalnega ravnanja zastavitelja in je nastalo z vknjižbo hipoteke. O tem, ali sme notar še naprej voditi postopek prodaje nepremičnine, lahko odloča le sodišče splošne pristojnosti, ker gre za civilno pravno razmerje.

Tožeča stranka je sicer vložila tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1, vendar po navedenem določilu v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika le takrat, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Glede na zahtevke, kot jih je postavila tožeča stranka, pa je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v pravdnem postopku, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Ker je torej glede na zgoraj navedeno v zvezi z tožbenimi zahtevki in zahtevki v zahtevi za izdajo začasne odredbe zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku, je za reševanje te zadeve pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Glede na povedano je upravno sodišče na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter je odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.