Jedro

Skladno z določbami Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je pogoje za dodelitev sredstev, ki jih ni določal poseben zakon ali podzakonski predpis, določil Javni razpis.

Pogoji in merila so namreč pomembna tako za zainteresirane subjekte, da so v naprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Biti pa morajo tudi jasni, zato da se jih lahko preizkusi. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo mogoče pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega razpisa tudi kontrolirati. Določitev pogojev po naravi stvari v vsakem primeru pomeni, da se zainteresiranim subjektom, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali, onemogoči dostop do sredstev javnega razpisa, saj njihova vloga ne bo deležna vsebinske obravnave. Seveda pa morajo biti pogoji (in merila) objektivno utemeljeni in nediskriminatorni ter njihova določitev ne sme pomeniti nedovoljenega arbitriranja pristojnega organa.

Ob odsotnosti pravnih podlag, ki bi opredeljevale pojem nevladne organizacije, je bil zato neposredni uporabnik proračuna dolžan določiti pogoje (in merila), po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom tega Javnega razpisa. Sporna določba Javnega razpisa, ki je omejila pristop k razpisu nekaterim nevladnim organizacijam glede na njihovo statusno organiziranost, v konkretnem primeru tudi revidentke (a ne zato, ker je organizacija verskega značaja), ni diskriminatorna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Urada Vlade RS za komuniciranje (v nadaljevanju Urad), št. 093-107/2011/2 z dne 18. 2. 2011, v zvezi s sklepom Urada, št. 093-107/2011/6 z dne 14. 3. 2011. S prvostopenjskim sklepom je bila zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja (da gre za nevladno organizacijo, ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah ali Zakona o zavodih; v nadaljevanju ZDru-1, ZZ in ZU) zavrnjena revidentkina vloga na Javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij v letu 2011 (v nadaljevanju Javni razpis) za tam navedeni projekt. Pritožbeni organ je revidentkino pritožbo zoper navedeni sklep kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka sklepa), njeno zahtevo za odpravo razveljavitev (javnega razpisa in izpodbijanega sklepa) po nadzorstveni pravici pa zaradi nepristojnosti zavrgel (2. točka izreka sklepa).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnjuje, da iz izpodbijanih upravnih odločb ne izhaja, da bi bila revidentkina vloga zavrnjena, ker ne bi bila nevladna organizacija, temveč ker ni izpolnjevala pogojev statusne organiziranosti, ki jih je tožena stranka določila ob pravno nedoločenem pojmu nevladne organizacije. Sklicuje se na določbo 216. člena in 4. točke prvega odstavka 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna (v nadaljevanju Pravilnik). Ker pogoji za razpis niso predpisani, je bila tožena stranka dolžna v naprej postaviti pogoje za dodelitev sredstev, na podlagi katerih bo lahko pravno utemeljeno preizkusila subjektiviteto sodelujočih v formalnem pogledu. Z določitvijo pravnoorganizacijske oblike upravičencev do sredstev tožena stranka ni kršila namena Javnega razpisa in 14. člena Ustave RS, saj ni ustvarila razlikovanja med nevladnimi organizacijami, ker ta pojem pravno formalno ne obstaja, temveč je upravičene osebe zgolj definirala. Na zakon, ki bi jo kot krovni zakon za financiranje po namenu vezal, pa ni bila vezana. Opredeljuje se tudi do postopka odločanja tožene stranke o revidentkini vlogi.

3. Revidentka vlaga revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni kršila namena javnega razpisa, norm EU, še posebej 2. člena in 4. člena Odločbe Sveta z dne 27. 11. 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) (v nadaljevanju Odločba Sveta) in Uredbe (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (v nadaljevanju Uredba 1905/2006), 13. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem (v nadaljevanju Sporazum) ter 14. člena in 22. člena Ustave RS. Glede na navedeno in upoštevaje prakso Ustavnega sodišča RS bi morala Javni razpis oblikovati tako, da bi omogočal prijavo tudi ostalim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju prostovoljstva in so registrirane v skladu s slovenskim pravnim redom, upoštevaje določbo 13. člena Sporazuma pa bi morala revidentkino prijavo na Javni razpis sprejeti in jo obravnavati. Bistvene kršitve določb postopka pa je prvostopenjsko sodišče zagrešilo, ko se ni opredelilo do dejstva, da so bili projekti v okviru „Evropskega leta prostovoljstva“ financirani s strani EU, zaradi česar bi bila tožena stranka pri opredeljevanju in razlagi razpisnih pogojev dolžna upoštevati pravne norme EU, Sporazuma in se opredeliti do stališča Ustavnega sodišča v zadevi U-I-92/07-23 z dne 15. 4. 2010. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do okoliščin, pomembnih za presojo samovoljnosti ravnanja tožene stranke in ni z zadostno jasnostjo opredelilo razlogov za svojo odločitev, je kršilo revidentkino pravico iz 22. člena Ustave RS.

4. Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik tožene stranke v odgovoru na revizijo navaja, da je bil Javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij v letu 2011 (v nadaljevanju Javni razpis) v celoti financiran s sredstvi proračuna RS za leto 2011, zato so zatrjevane kršitve Odločbe Sveta in Uredbe 1905/2006 irelevantne, enako kot sklicevanje na sodelovanje revidentke na drugih razpisih, financiranih iz evropskih sredstev. Glede pogojev za prijavo pa tožena stranka pojasnjuje, da se ti nanašajo na pravnoorganizacijsko obliko vlagatelja, ne pa na status dobrodelne oziroma humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali na vpis v Seznam prostovoljskih organizacij. Odgovoru prilaga izjavo revidentke o strinjanju s pogoji in merili Javnega razpisa.

5. Revidentka v odgovoru na odgovor na revizijo navaja, da je trditev o financiranju projektov na podlagi Javnega razpisa iz sredstev proračuna RS neresnična in se pri tem sklicuje na načelo celovitega pokrivanja (nenamenskosti) oziroma integralnosti proračuna (šesti odstavek 2. člena Zakona o javnih financah) ter na obrazložitev splošnega dela zaključnega računa proračuna RS za leto 2011, iz katerega izhaja, da je bilo 10,4 % vseh prihodkov državnega proračuna prejetih iz proračuna EU, zato tudi projekt „Ne bodi naiven“ ni bil financiran izključno iz sredstev Proračuna RS, zaradi česar so toženo stranko pri opredelitvi razpisnih pogojev zavezovala tudi pravila EU. Revidentka zanika, da bi podpis na vlogi za prijavo na Javni razpis pomenil, da se je strinjala z nezakonitostjo tožene stranke.

K I. točki izreka:

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, in sicer „ali je tožena stranka zaradi odsotnosti zakonske (normativne) opredelitve pojma nevladne organizacije ta pojem smela opredeliti samostojno (in nevezano na hierarhično višje pravne akte) oziroma ali ga je smela, kot organ izvršilne veje oblasti, opredeliti ne da bi pri tem upoštevala namen sredstev, kot je bil opredeljen v aktu EU, na podlagi katerega je Republika Slovenija ta sredstva pridobila, oziroma ali je tožena stranka pri določitvi pogojev za prijavo na razpis za razdelitev sredstev, pridobljenih s strani EU z namenom spodbujanja prostovoljstva znotraj civilne družbe (v okviru evropskega leta prostovoljstva 2011), smela določiti pogoje za prijavo na razpis tako, da društvom, ustanovam in zasebnim zavodom kot organizacijskim oblikam nevladnih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva in so registrirane v skladu s slovenskim pravnim redom, omogoča prijavo na razpis, druge organizacije, ki prav tako delujejo na področju prostovoljstva in so registrirane v skladu s slovenskim pravnim redom in ne delujejo v okviru državnih organov ali organov lokalnih skupnosti, ampak je njihovo delovanje na podoben način (kot delovanje društev, zavodov in ustanov) avtonomno v razmerju do države, pa je izločila“.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Čeprav revidentka v uvodu tožbe navaja, da izpodbija oba sklepa direktorja Urada v celoti, iz tožbenih navedb izhaja, da se njeni ugovori nanašajo le na odločitev o zavrnitvi njene vloge na Javni razpis, ne pa tudi na odločitev v zvezi z zahtevo za odpravo in razveljavitev Javnega razpisa in izpodbijanega sklepa po nadzorstveni pravici. Zato je Vrhovno sodišče presojalo le zakonitost slednjega akta.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je v skladu z zakonom (ali drugimi relevantnimi pravnimi podlagami) pogoj iz 3. točke Javnega razpisa, ki je določal, da se na razpis lahko prijavijo nevladne organizacije, ustanovljene na podlagi ZDru-1, ZU in ZZ (samo zasebni zavodi), ki imajo uradni sedež na ozemlju RS, in ali je posledično pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi revidentkine vloge na Javni razpis zaradi neizpolnjevanja navedenega razpisnega pogoja.

11. Pri javnih razpisih gre za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, pod enakimi pogoji ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom (ali morebitnimi drugimi relevantnimi pravnimi podlagami), ne pa njihova primernost. 12. Javni razpis, ki je bil podlaga za odločanje v tem primeru, je bil objavljen na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012 in Pravilnika. Navedeni zakon posebnih določb o tem nima. Predstavlja le formalno podlago za dodelitev proračunskih sredstev. Pravilnik, veljaven v času objave Javnega razpisa, pa je v 12. poglavju z naslovom „Postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna“ določal postopek za izbor projekta ali prejemnika za dodelitev sredstev. V 216. členu Pravilnika je bilo določeno, da so pogoji za dodelitev sredstev določeni s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom ali v javnem razpisu. Objava javnega razpisa mora med drugim vsebovati zlasti navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev (4. točka prvega odstavka 219. člena Pravilnika). Nadalje je tretji odstavek 220. člena Pravilnika določal, da mora neposredni uporabnik (državnega proračuna) v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna.

13. Skladno z navedenimi določbami Pravilnika je pogoje za dodelitev sredstev, ki jih ni določal poseben zakon ali podzakonski predpis, določil Javni razpis. Ob objavi Javnega razpisa v Uradnem listu RS kot tudi v razpisni dokumentaciji so bili določeni isti pogoji za prijavo in merila za ocenjevanje posamezne vloge. Tožena stranka kasneje, po prejemu vlog, ni spreminjala pogojev za prijavo (ali meril, kar pa za obravnavano zadevo niti ni pomembno, ker se revidentkina vloga zaradi ugotovitve o neizpolnjevanju pogoja za prijavo ni vsebinsko obravnavala), kot je to zatrjevala revidentka glede opredelitve kriterijev nevladne organizacije. Revidentka je oddani vlogi priložila izjavo, da se strinja s pogoji in z merili Javnega razpisa.

14. Iz 2. točke Javnega razpisa izhaja, da je predmet tega razpisa sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij, ki bodo obravnavale vsebinska področja Prihodnost Evropske unije in Slovenije (Sklop A), Evropsko leto prostovoljnosti (Sklopa B1 in B2) in Boj proti trgovini z ljudmi (Sklopa C1 in C2). Revidentka je s svojim projektom kandidirala le za Sklop C1 Javnega razpisa - Projekt namenjen mladostnikom. Kot izhaja iz 2. točke Javnega razpisa, je bil namen tega sklopa podpreti projekt nevladne organizacije, ki bo mladostnike osveščal o nevarnostih trgovanja z ljudmi in o načinih novačenja ter jih usposobil za prepoznavanje tveganja, ustrezne načine ukrepanja in samozaščitnega obnašanja.

15. Pojma nevladne organizacije ne definira noben slovenski pravni predpis. Tega ne zatrjuje niti revidentka. Čeprav v Republiki Sloveniji deluje mnogo nevladnih organizacij, so po številu prevladujoče oblike organiziranosti civilne družbe v Sloveniji društva, zavodi in ustanove, ustanovljeni pa so na podlagi določb ZDru-1, ZZ in ZU.

16. Tožena stranka je bila že na podlagi določb Pravilnika dolžna v Javnem razpisu določiti razpisne pogoje in oblikovati merila, ki morajo biti zainteresiranim subjektom v naprej znani. Pogoji in merila so namreč pomembna tako za zainteresirane subjekte, da so v naprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Biti pa morajo tudi jasni, zato da se jih lahko preizkusi. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo mogoče pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega razpisa tudi kontrolirati. Določitev pogojev po naravi stvari v vsakem primeru pomeni, da se zainteresiranim subjektom, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali, onemogoči dostop do sredstev javnega razpisa, saj njihova vloga ne bo deležna vsebinske obravnave. Seveda pa morajo biti pogoji (in merila) objektivno utemeljeni in nediskriminatorni ter njihova določitev ne sme pomeniti nedovoljenega arbitriranja pristojnega organa.

17. Ob odsotnosti pravnih podlag, ki bi opredeljevale pojem nevladne organizacije, je bil zato Urad kot neposredni uporabnik proračuna dolžan določiti pogoje (in merila), po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom tega Javnega razpisa. Sporna določba 3. člena Javnega razpisa, ki je omejila pristop k razpisu nekaterim nevladnim organizacijam glede na njihovo statusno organiziranost, v konkretnem primeru tudi revidentke (a ne zato, ker je organizacija verskega značaja), po presoji Vrhovnega sodišča ni diskriminatorna. Urad z določitvijo tega razpisnega pogoja zato ni ravnal v nasprotju z zakonom niti z drugimi pravnimi podlagami.

18. Revidentka je nesporno nevladna in humanitarna organizacija, vpisana v seznam prostovoljskih organizacij, in je samostojna pravna oseba zasebnega prava. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pa njena vloga na Javni razpis ni bila zavrnjena, ker jo upravni organ ne bi štel za nevladno organizacijo, temveč zato, ker ni bila ustanovljena na podlagi enega od zakonov, navedenih v 3. točki Javnega razpisa. Revidentka je bila sicer ustanovljena skladno s slovenskim pravnim redom, a kot del Katoliške cerkve na drugi pravni podlagi. Kot izhaja iz podatkov AJPES je njena pravnoorganizacijska oblika verska skupnost in podobne verske organizacije.

19. Z določitvijo spornega razpisnega pogoja po presoji Vrhovnega sodišča tudi niso bile kršene določbe Sporazuma. Ta namreč v 13. členu določa, da so dobrodelne in socialne cerkvene ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo in družbeno solidarnostjo ter so organizirane v skladu s slovensko zakonodajo, glede olajšav, pomoči in drugih spodbujevalnih ukrepov izenačene z drugimi podobnimi dobrodelnimi organizacijami v državi. To pa pomeni, da so z drugimi podobnimi dobrodelnimi organizacijami v državi izenačene ob izpolnjevanju enakih pogojev v vsaki konkretni zadevi. V takem primeru njihov položaj ne sme biti slabši zgolj zato, ker gre za cerkvene ustanove in organizacije. V obravnavani zadevi pa je Javni razpis, kot že navedeno, s spornim pogojem za prijavo omejil dostop do sredstev tako revidentki, kot tudi vsem drugim nevladnim organizacijam, ki niso bile ustanovljene na podlagi ZDru-1, ZZ oziroma ZU.

20. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča so bila sredstva za projekte oziroma dejavnosti, ki bodo sofinancirane s sredstvi Javnega razpisa, sredstva Slovenskega proračuna in ne sredstva EU. V Javnem razpisu ni navedeno, da bodo izbrani projekti oziroma dejavnosti (so)financirane s sredstvi EU, kar mora biti v takem primeru v javnih razpisih izrecno navedeno (primer javnih razpisov, ki jih je Vrhovno sodišče obravnavalo v zadevah X Ips 171/2012, X Ips 199/2013). V primeru iz 3. člena vzorca pogodbe izhaja, da bo Urad odobrena sredstva nakazal iz proračunske postavke 1322 Proračuna RS za leto 2011. Iz zaključnega računa Proračuna RS za leto 2011 pa je razvidno, da so bila v okviru postavke 1322 – Neposredno komuniciranje Vlade z javnostjo in vladne informacijske kampanje neprofitnim organizacijam nakazana sredstva na podlagi Javnega razpisa. Revidentka ni predložila dokazov, da bi šlo za evropska sredstva, s pavšalnim sklicevanjem na delež evropskih sredstev v prihodkih državnega proračuna za leto 2011 v odgovoru na odgovor na revizijo pa tega ne more spremeniti (87. člen ZUS-1).

21. Vrhovno sodišče zavrača kot neutemeljene tudi trditve o kršitvi Odločbe Sveta in Uredbe 1905/2006, pri čemer kršitev teh dveh predpisov revidentka prvič izrecno izpostavlja šele v reviziji. Pri tem še pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena Uredbe, št. 1905/2006 med drugim izhaja, da Skupnost financira ukrepe za podporo sodelovanju z državami, ozemlji in regijami v razvoju, vključenimi na seznam prejemnikov pomoči Odbora za razvojno pomoč OECD (iz nadaljnjih členov izhaja, da so to države Latinske Amerike, Azije, Srednje Azije in bližnjega vzhoda in tudi Južne Afrike). Uredba se torej na obravnavano zadevo ne nanaša. Prav tako pa po presoji Vrhovnega sodišča sporna določba Javnega razpisa tudi ni v nasprotju z 2. in 4. členom Odločbe Sveta. Iz prvega odstavka 2. člena Odločbe Sveta izhaja, da je splošni cilj evropskega leta spodbujati in podpirati prizadevanja Skupnosti, držav članic, lokalnih in regionalnih organov, zlasti z izmenjavo izkušenj in dobrih praks, da bi se v civilni družbi ustvarili pogoji za prostovoljstvo v EU in povečala prepoznavnost prostovoljnih dejavnosti v EU. V drugem odstavku istega člena so cilji evropskega leta našteti. Tretji odstavek 4. člena Odločbe Sveta pa določa, da se nacionalni program in prednostne naloge evropskega leta določijo v skladu s cilji iz člena 2. in podrobnostmi o ukrepih iz Priloge. Javni razpis je navedenim določbam sledil glede na svoj namen, z določitvijo spornega pogoja pa od teh podlag tudi ni odstopil. Pri tem je treba ponovno poudariti, da revidentka ni kandidirala za sredstva iz Sklopa A - Prihodnost Evropske unije in Slovenije niti za sredstva iz Sklopov B1 in B2 - Evropsko leto prostovoljnosti. Nasprotij med relevantnimi predpisi EU in slovensko zakonodajo ni in uporaba načela primarnosti zakonodaje EU niti ne pride v poštev.

22. V zvezi s sklicevanjem na sodelovanje revidentke na drugih razpisih Vrhovno sodišče pojasnjuje, da revidentka s tem ne more utemeljevati nezakonitosti razpisnega pogoja v tem Javnem razpisu, saj je to stvar konkretnih razpisnih pogojev posameznega javnega razpisa.

23. Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker naj bi se ne opredelilo do nekaterih bistvenih revidentkinih navedb.

24. Glede očitka o neopredelitvi do trditve v zvezi s financiranjem Javnega razpisa iz sredstev EU in posledične dolžnosti upoštevanja evropskih pravnih podlag, zlasti Odločbe Sveta in Uredbe 1905/2006, Vrhovno sodišče, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, ugotavlja, da izrecno kršitev citiranih pravnih podlag revidentka prvič izpostavlja šele v reviziji, v kateri pa niti izrecno ne zatrjuje, da je bil prav obravnavani Javni razpis financiran s strani EU.

25. Po presoji Vrhovnega sodišča se je prvostopenjsko sodišče opredelilo tudi do zatrjevanih kršitev Sporazuma. Presodilo je, da definicije pojma nevladne organizacije (tudi) Sporazum ne vsebuje. S presojo, da pogoji za razpis ne izhajajo iz pozitivnega predpisa (torej tudi ne iz Sporazuma), in z ugotovitvijo, da tožena stranka s spornim pogojem ni ustvarila razlikovanja med nevladnimi organizacijami, ker ta opredelitev pravnoformalno ne obstaja, pa se je opredelilo tudi do zatrjevane kršitve določb Sporazuma in tako kršitev zavrnilo. Posledično pa se je s takim zaključkom, čeprav ne izrecno, opredelilo tudi do izpostavljenih stališč Ustavnega sodišča v zadevi U-I-92/2009 z dne 15. 4. 2010, saj ta stališča na odločitev v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev ne morejo vplivati. Pri tem Vrhovno sodišče dodaja, da je bila citirana odločba Ustavnega sodišča izdana v postopku za oceno ustavnosti ZVS in Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v RS. Predmet presoje Ustavnega sodišča je bil drugačen od vsebine obravnavane zadeve v tem upravnem sporu. Ne glede na to pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Ustavno sodišče v citirani odločbi med drugim zavzelo stališče, da financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, ki bi izhajala iz 41. člena Ustave. Ob upoštevanju enakopravnosti verskih skupnosti pa sme država zagotavljati gmotno podporo verskim skupnostim, če to ne nasprotuje načelu ločenosti države in verskih skupnosti. Nadalje pa je tudi izreklo, da mora država pri financiranju splošnokoristnih dejavnosti obravnavati vse vrste združenj: verska, svetovnonazorska in druga, vendar zgolj ureditev v različnih zakonih sama po sebi še ne utemeljuje sklepa, da je razlikovanje med temi subjekti neupravičeno.

26. Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče zavrača očitek o kršitvi ustavnih pravic iz 14. člena in 22. člena Ustave RS in kršitve določb evropske zakonodaje, ki jih revidentka sicer zgolj pavšalno zatrjuje.

27. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

28. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).