Jedro

Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 18. 8. 2010 in št. ... z dne 29. 6. 2010 in da se ji prizna pravica do vdovske pokojnine in povrnejo stroški postopka, zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št.... z dne 18. 8. 2010 in št. ... z dne 29. 6. 2010 in tožnici priznalo pravico do vdovske pokojnine v znesku 168,68 EUR na mesec od 1. 6. 2009 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Toženec se ne strinja, da je bila v zvezi s pokojnino pokojnega moža tožnice v Republiki Avstriji upoštevana le avstrijska zavarovalna doba. Meni, da iz dokumentacije izhaja, da je bila pokojnemu možu tožnice dajatev v Republiki Avstriji priznana in odmerjena na podlagi skupne slovenske in bosansko – hercegovske zavarovane dobe z uporabo sporazuma med Republiko Avstrijo in Bosno in Hercegovino. Toženec je že v izpodbijani dokončni odločbi z dne 18. 8. 2010, kakor tudi v sodnem postopku navajal, da iz obvestila avstrijskega nosilca zavarovanja št. ... z dne 27. 4. 2010, ki se nahaja v dosjeju toženca ter priloga te pritožbe izhaja, da je bila pokojnemu možu tožnice pokojnina v Republiki Avstriji priznana in odmerjena po veljavnem sporazumu z BIH. Obvestilu sta bila priložena tudi obrazca YU/A 15 in BIH/A 14, iz katerih je izhajalo, katero pokojninsko dobo je avstrijskemu nosilcu sporočil oziroma potrdil bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja. V tej dobi je zajeta tako slovenska kot bosansko-hercegovska pokojninska doba. Iz navedenega obvestila izhaja tudi, da je bila tožnici vdovska pokojnina priznana na podlagi dajatve, ki je bila priznana njenemu možu, oziroma, ki jo je pokojni mož tožnice užival do svoje smrti. Navedeno obvestilo in obrazci so bili pridobljeni v okviru ponovnega odločanja o tožničini zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine, saj je drugostopenjski organ z odločbo z dne 15. 10. 2009 organu prve stopnje naložil dodatne poizvedbe glede tega, ali je bil pri priznanju pokojnine v Republiki Avstriji uporabljen mednarodni sporazum. Pri tem je bil avstrijski nosilec zavarovanja z dopisom z dne 26. 3. 2010 izrecno pozvan, da pregled pokojninske dobe posreduje, v kolikor je bila priznana pravica do sorazmernega dela pokojnine, torej na podlagi skupne avstrijske in bosansko-hercegovske dobe. Še pred odločanjem organa prve stopnje v ponovljenem postopku, v katerem je bila izdana prvostopenjska odločba, izpodbijana v tem socialnem sporu, pa je avstrijski nosilec zavarovanja (29. 9. 2009) tožencu posredoval obrazec E001, iz katerega prav tako izhaja, da je bila tožnici v letu 2007 vdovska pokojnina v Republiki Avstriji priznana na podlagi mednarodnega sporazuma z BIH. Po mnenju toženca iz vsega navedenega izhaja, da je podan dejanski stan, kot ga predvidevata 3. in 4. odstavek 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju, sklenjenega med Republiko Slovenijo in BIH (Ur. l. RS, št. 37/08-MP 10/08, v nadaljevanju Sporazum). Toženec se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje in navaja, da je spregledalo drugi stavek 3. odstavka 36. člena Sporazuma, iz katerega izhaja, da se ne preračunajo tudi pokojnine, priznane v obdobju od 8. 10. 1991 do 1. 7. 2008, če je nosilec zavarovanja neke tretje države svojo dajatev priznal na podlagi skupne zavarovane dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic (torej Republike Slovenije in BIH), z uporabo Sporazuma med pogodbenico sporazuma in tretjo državo. Kot izhaja iz že omenjenega obvestila avstrijskega nosilca zavarovanja z dne 27. 4. 2010, je bila pokojnemu možu tožnice pokojnina v Republiki Avstriji priznana in odmerjena po veljavnem Sporazumu z BIH. Iz obrazcev priloženih k temu obvestilu pa izhaja, da je bila avstrijskemu nosilcu zavarovanja sporočena tako slovenska kot bosansko-hercegovska pokojninska doba in je bila torej ta skupna pokojninska doba v Republiki Avstriji upoštevana pri priznanju in odmeri dajatve pokojnemu zavarovancu. Tožnici pa je bila vdovska pokojnina priznana na podlagi dajatve, priznane pokojnemu možu. Vztraja, da sta pravna podlaga za odločanje o pravici do vdovske pokojnine 3. in 4. odstavek 36. člena in ne 37. člena Sporazuma, kot je to zmotno menilo sodišče. Tožnici ni mogoče priznati pravice do pokojnine.

V odgovoru na pritožbo tožnica vztraja, da je prvostopenjska sodba povsem pravilna. Sodišče prve stopnje je upoštevalo stališča navedena v tožbi in se do njih tudi opredelilo. Navaja, da dejansko stanje ni sporno, da je pokojni mož tožeče stranke delal v Sloveniji ter dopolnil 7 let in 1 mesec zavarovalne dobe, v BIH pa 26 let, 8 mesecev in 26 dni zavarovane dobe ter da je imel pri avstrijskem nosilcu zavarovanja 14 mesecev zavarovalne dobe. Tudi ni sporno, da je bila tožnici nazadnje določena oziroma odmerjena družinska pokojnina tako, da slovenska zavarovalna doba v trajanju 7 let in 1 meseca zavarovalne dobe, ni bila upoštevana. Tudi ni sporno, da tožnica dobiva iz Avstrije vdovsko pokojnino v višini 18,81 EUR in da ji je bila pri odmeri pravice do pokojnine v Avstriji upoštevana le zavarovalna doba, ki jo je pokojni soprog tožnice dopolnil v Avstriji, ne pa tudi tista zavarovalna doba, ki jo je dopolnil v Sloveniji. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo 36. člena Sporazuma.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca št. ... z dne 18. 8. 2010 in št. ... z dne 29. 6. 2010 ter ali je toženec pravilno odločil o tožničini pravici do vdovske pokojnine.

Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je tožničin mož v Sloveniji dopolnil 7 let in 1 mesec zavarovalne dobe, v BIH pa 26 let, 8 mesecev in 6 dni zavarovane dobe, skupaj torej 33 let, 9 mesecev in 1 dan (6 dni). Poleg tega je imel tožničin mož v Avstriji dopolnjenih 14 mesecev zavarovalne dobe, kar je razvidno iz dopisa avstrijskega nosilca zavarovanja št. …. z dne 26. 3. 1999. Nadalje je ugotovilo, da je bila tožničinemu pokojnemu možu z odločbo bosanskega nosilca zavarovanja št. ... z dne 11. 2. 1997 odmerjena invalidska pokojnina na podlagi dobe v trajanju 33 let, 9 mesecev in 1 dan, torej na podlagi skupne zavarovalne dobe prebite v Sloveniji in BIH. Na podlagi te odločbe je bila tožnici po smrti njenega moža z odločbo št. ... z dne 10. 5. 2007 priznana pravica do družinske pokojnine od 15. 2. 2007 dalje v mesečnem znesku ... KM. Ta pokojnina je bila tožnici sicer nato ponovno odmerjena z odločbo istega nosilca zavarovanja št. ... z dnem 28. 9. 2009, brez upoštevanja slovenske zavarovalne dobe 7 let in 1 meseca in zmanjšana na ... KM od 1. 6. 2009. To je od datuma, ko je bila tožnici priznana pokojnina v Sloveniji z odločbo toženca št. ... z dne 14. 7. 2009, ki pa je bila (kasneje) v reviziji z odločbo št. ... z dne 15. 10. 2009 (torej že po ponovni odmeri pokojnine z odločbo z dne 28. 9. 2009), razveljavljena.

V tem postopku sta predmet presoje odločbi toženca z dne 18. 8. 2010 in z dne 29. 6. 2010, ki sta bili pri tožencu izdani v ponovljenem postopku potem, ko je bila z dokončno odločbo z dne 15. 10. 2009 razveljavljena prvostopenjska odločba z dne 14. 7. 2009. Zato za sedaj obravnavani postopek ni relevantna odločba v BIH z dne 28. 9. 2009 (izdana na podlagi odločbe toženca z dne 14. 7. 2009, ki je bila razveljavljena) in to, da pri odmeri ni bila upoštevana slovenska doba v trajanju 7 let in 1 mesec ter da se je posledično tožnici znižala pokojnina od 1. 6. 2009, to je od datuma, ko ji je bila priznana pokojnina z razveljavljeno odločbo toženca z dne 14. 7. 2009. Za odločitev je pomembno, da je bila tožnici v BIH pravica do družinske pokojnine priznana z odločbo z dne 15. 2. 2007 na podlagi moževe invalidske pokojnine, priznane z odločbo bosanskega nosilca zavarovanja z dne 11. 2. 1997, ki se nahaja v upravnem spisu. S to odločbo je bila tožničinemu možu invalidska pokojnina odmerjena na podlagi skupne zavarovalne dobe v trajanju 33 let, 9 mesecev in 1 dan, to je dobe prebite v BIH v trajanju 26 let, 8 mesecev in 6 dni, ter dobe prebite v Sloveniji 7 let in 1 mesec. Torej na podlagi skupne dobe dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic (BIH in Slovenije).

Razen tega je bila tožničinemu možu pokojnina v Republiki Avstriji priznana in odmerjena po veljavnem Sporazumu z BIH. To izhaja iz obvestila avstrijskega nosilca zavarovanja z dne 27. 4. 2010 (priloga B2). Iz priloženih obrazcev YU/A15 in BIH/A14 pa tudi izhaja, katero pokojninsko dobo je avstrijskemu nosilcu zavarovanja sporočil oziroma potrdil bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja. To je dobo v trajanju 407 mesecev in 1 dan, ki obsega tako bosansko kot slovensko dobo. Ta skupna doba (prebita v BIH in Sloveniji) je bila v Republiki Avstriji na podlagi Sporazuma veljavnega z BIH, upoštevana pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine pokojnemu tožničinemu možu. Na podlagi pokojnine oziroma sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev pa je nato tožnici v letu 2007 avstrijski nosilec zavarovanja priznal vdovsko pokojnino.

Dne 29. 9. 2009 je avstrijski nosilec zavarovanja toženi stranki posredoval obrazec E 001, iz katerega izhaja, da je bila tožnici v letu 2007 vdovska pokojnina v Republiki Avstriji priznana na podlagi Sporazuma z BIH. To pa izhaja tudi iz dopisa z dne 27. 4. 2010. Pravna podlaga za odločanje o pravici do vdovske pokojnine sta 3. in 4. odstavek 36. člena Sporazuma. V 3. odstavku 36. člena Sporazuma je določeno, da pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega Mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo Sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, se ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. To velja tudi za t.i. „samostojne“ pokojnine priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo.

V tožničinem primeru gre prav za slednje, ko je bila tožničinemu možu v BIH priznana (samostojna) invalidska pokojnina na podlagi skupne zavarovalne dobe dopolnjene v BIH in v Sloveniji, torej obeh pogodbenic (odločba z dne 11. 2. 1997). Na podlagi te dobe prebite v BIH in Sloveniji v trajanju 33 let in 9 mesecev (oziroma 407 mesecev kot je sporočil na obrazcu YU/A15 dne 2. 9. 1998 bosanski nosilec zavarovanja avstrijskemu nosilcu zavarovanju), je avstrijski nosilec zavarovanja, torej nosilec tretje države, svojo dajatev (pravico do sorazmernega dela predčasne pokojnine, zaradi zmanjšane delovne zmožnosti za 14 mesecev) priznal pokojnemu tožničinemu možu po Mednarodnem sporazumu, vdovsko pokojnino pa od njegove (dopis avstrijskega nosilca zavarovanja z dne 27. 4. 2010) oziroma od osebne dajatve, ki jo je umrli prejemal do svoje smrti. Ker je v 4. odstavku 36. člena Sporazuma določeno, da se po smrti upokojenca iz 1. in 3. odstavka tega člena, določbe navedenih odstavkov uporabljajo tudi za uveljavljanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine, se dajatev skladno z določbo 36. člena Sporazuma ne preračunava, ker je bila pokojnemu zavarovancu in posledično tožnici, v Avstriji priznana dajatev na podlagi Avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma o socialni varnosti.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je avstrijski nosilec zavarovanja tožničinemu možu in posledično tožnici, odmeril pokojnino le na podlagi dobe v trajanju 14 mesecev, torej dobe, ki jo je tožničin mož dopolnil v Avstriji. Spregledalo pa je, da je dajatev za dobo v takšnem trajanju (14 mesecev) lahko pokojni tožničin mož pridobil le na podlagi Sporazuma z upoštevanjem dobe, ki jo je avstrijskemu nosilcu sporočil bosanski nosilec zavarovanja in sicer s seštevanjem dob obeh pogodbenic (Slovenije in BIH).

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 5. alinee 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. O stroških odgovora na pritožbo pa je odločilo, da jih trpi tožnica sama, saj z njim ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve.