Jedro

Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožnici pravico do družinske pokojnine na podlagi sporazuma med BiH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe tretjega odstavka 36. člena sporazuma z BiH, zaradi katerih po uveljavitvi sporazuma tožnica ni bila upravičena do odmere družinske pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki ne glede na to, da je pokojni tožničin mož del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo odločb tožene stranke št. 34 4197390 z dne 29. 6. 2010 in št. 4.197.390 z dne 18. 8. 2010, s katerima je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje sorazmernega dela vdovske pokojnine in ugodilo tožbenemu zahtevku, da se tožnici prizna pravica do sorazmernega dela vdovske pokojnine v mesečnem znesku 168,68 EUR od 1. 6. 2009 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek za odpravo navedenih odločb tožene stranke in priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine kot neutemeljen zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je bil tožničin pokojni mož v letu 1997 v BiH invalidsko upokojen in mu je bila odmerjena invalidska pokojnina ob upoštevanju 26 let, 8 mesecev in 6 dni zavarovalne dobe v BiH ter 7 let in 1 mesec zavarovalne dobe v Sloveniji ter da je bila tožnici na tej podlagi po smrti moža od 15. 2. 2007 dalje v BiH priznana družinska pokojnina, poleg tega pa je bila tožnici na podlagi 14-mesečnega zavarovanja njenega moža tudi Avstriji v letu 2007 priznan sorazmerni del družinske pokojnine na podlagi mednarodnega sporazuma med Republiko Avstrijo in BiH ob upoštevanju skupne zavarovalne dobe v BiH in Sloveniji, je presodilo, da tožnica tudi na podlagi določb Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino (Zakon o ratifikaciji - Ur. l. RS, št. 37/2008, Mednarodne pogodbe, št. 10) ni upravičena do sorazmernega dela družinske oziroma vdovske pokojnine pri toženi stranki.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa gre za nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisu v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je tožena stranka v pritožbenem postopku sodišču druge stopnje posredovala dodatne dokazne listine, ki jih je sodišče neutemeljeno uporabilo pri svojem odločanju, namesto da bi jih kot prepozne zavrnilo in v tej zvezi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob sicer nesporno pravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede zavarovalnih obdobij tožničinega pokojnega moža je sodišče druge stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 36. člena sporazuma z BiH, namesto na določbe 37. člena tega sporazuma, na podlagi katerih je tožena stranka prvotno z odločbo z dne 14. 7. 2009 tožnici priznala sorazmerni del družinske pokojnine glede na nekaj več kot sedemletno zavarovalno dobo pokojnega moža v Sloveniji.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka je v prilogi pritožbe sodišču posredovala kopije listin, ki so se že v fazi postopka pred sodiščem prve stopnje nahajale med dokaznimi listinami v spisu (v upravnem spisu tožene stranke). Zato pritožbi priložene listine niso predstavljale novega dokaza in v tej zvezi ni prišlo do očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Očitka bistvenih kršitev v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa tožnica v reviziji ni vsebinsko obrazložila. Zato teh navedb revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

8. Tako sodišče prve stopnje, kot sodišče druge stopnje sta ugotovili naslednje dejansko stanje: - Tožničinemu pokojnemu možu je bila s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BiH z odločbo z dne 11. 2. 1997 priznana in odmerjena invalidska pokojnina na podlagi 33 let, 9 mesecev in 1 dan zavarovalne dobe, od tega 26 let, 8 mesecev in 1 dan dopolnjene v BiH ter 7 let in 1 mesec dopolnjene v Sloveniji.

- Po smrti tožničinega moža je bila tožnici z odločbo z dne 10. 5. 2007 s strani pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BiH priznana pravica do družinske pokojnine glede na odmero oziroma višino invalidske pokojnine pokojnega moža. - Poleg družinske pokojnine v BiH je bila tožnici v letu 2007 priznana po pokojnem možu družinska pokojnina s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Avstriji, kjer je bil tožničin pokojni mož pokojninsko zavarovan 14 mesecev, in to na podlagi sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Avstrijo in BiH. Pri odmeri sorazmernega dela te družinske pokojnine je nosilec pokojninsko zavarovanje v Avstriji v okviru skupne pokojninske dobe tožničinega moža na podlagi sporočila nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BiH poleg 14 mesecev zavarovalne dobe v Avstriji upošteval tudi zavarovalno dobo, doseženo v BiH in zavarovalno dobo, doseženo v Sloveniji.

- Po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BiH je nosilec zavarovanja v BiH z odločbo z dne 28. 9. 2009 tožnici odmeril sorazmerni del družinske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe tožničinega moža v BiH, z odločbo tožene stranke z dne 14. 7. 2009 pa je bil tožnici priznan in odmerjen sorazmerni del družinske pokojnine glede na zavarovalno dobo pokojnega moža v Sloveniji. Odločba tožene stranke z dne 14. 7. 2009 ni postala dokončna, saj je bila z dokončno odločbo tožene stranke z dne 15. 10. 2009 v revizijskem postopku razveljavljena in zadeva vrnjena pri toženi stranki v ponovno odločanje, katerega rezultat sta v tem sporu izpodbijani odločbi.

9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BiH v 37. členu res določa pravilo, da se pokojnine, ki jih je nosilec zavarovanja ene od pogodbenic priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve sporazuma s 1. julijem 2008 z upoštevanjem zavarovalne dobe pri drugi podpisnici sporazuma, ponovno odmerijo v smislu določb sporazuma, s tem, da se siceršnji pogoji za pridobitev pravice do pokojnine pri drugi pogodbenici presojajo po njeni zakonodaji. To v načelu velja tudi za družinske oziroma vdovske pokojnine. Pri tem pa sporazum z BiH v tretjem odstavku 36. člena določa, da se ne preračunajo po določbah tega sporazuma tako imenovane samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh podpisnic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjeno med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Navedeno določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma z BiH je potrebno šteti za specifično ureditev, ki ob pogojih iz te določbe izključuje uporabo določb 37. člena sporazuma o ponovni odmeri pokojnin priznanih s strani nosilca zavarovanja posamezne podpisnice v času od 8. oktobra 1991 do 1. julija 2008, na podlagi seštevka zavarovalnih dob pri obeh podpisnicah.

10. V obravnavanem sporu je bila tožnici s strani nosilca zavarovanja v BiH pred uveljavitvijo sporazuma (v letu 2007) priznana družinska pokojnina na podlagi pokojnine njenega pokojnega moža, priznane in odmerjene na podlagi seštevka zavarovalnih dob v BiH in Sloveniji. Poleg tega pa je bila istočasno tožnici po pokojnem možu priznana družinska pokojnina tudi v Republiki Avstriji na podlagi sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Avstrijo in BiH oziroma bivšo SFRJ in upoštevaje 14-mesečno zavarovalno dobo tožničinega moža v Avstriji ter njegovo skupno zavarovalno dobo, kot je bila upoštevana pri odmeri tožničine družinske pokojnine v BiH, torej skupno zavarovalno dobo v BiH in Sloveniji.

11. Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BiH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožnici pravico do družinske pokojnine na podlagi sporazuma med BiH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe tretjega odstavka 36. člena sporazuma z BiH, zaradi katerih po uveljavitvi sporazuma tožnica ni bila upravičena do odmere družinske pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki ne glede na to, da je pokojni tožničin mož del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.

12. Glede na navedeno sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo spornih odločb tožene stranke in za priznanje sorazmernega dela družinske oziroma vdovske pokojnine pri toženi stranki. Dejstvo, da je nosilec zavarovanje v BiH po uveljavitvi sporazuma v letu 2009 tožnici na novo priznal le pravico do sorazmernega dela družinske pokojnine glede na zavarovalno dobo pokojnega moža v BiH (na podlagi nedokončne odločbe tožene stranke z dne 14. 7. 2009 očitno ob predpostavki, da bo tožnici tudi dokončno priznan sorazmerni del družinske pokojnine pri toženi stranki), na drugačno odločitev o tožničinem tožbenem zahtevku ni moglo vplivati, saj sta določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BiH dolžni ustrezno upoštevati obe pogodbenici.

13. Ker revizijski razlogi niso podani je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.