Jedro

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Tožnik bi v tem delovnem sporu lahko uspel le v primeru, če bi izpodbijal pravilnost ugotovitev v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storil. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za določbe 101. in 102. člena ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 23. 9. 2013, ki je bila tožniku vročena 25. 9. 2013 in za njeno razveljavitev. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč mu za nedoločen čas traja še naprej z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi ter da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove na delo, mu omogoči opravljanje dela skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 19. 7. 2011 ter mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna plačo v višini 783,66 bruto, od tega zneska obračuna in plača vse davke in prispevke, ki jih plačuje delodajalec, tožniku pa izplača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska v plačilo, to je od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Takšno odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, ki bi bilo primerno za tožnika, upoštevaje njegove omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 4. 6. 2010. Pri tem se je sklicevalo tudi na mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi o tem, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Štelo je, da je v konkretnem primeru šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, čeprav je tožena stranka odpoved opredelila kot odpoved iz poslovnega razloga.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sicer delno zmotno uporabilo materialno pravo, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost izpodbijane sodbe. Tožena stranka je tožnikovo odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz poslovnega razloga in ne iz razloga invalidnosti, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da je tožena stranka ukinila delovno mesto čistilca prostorov za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ter da tožena stranka za tožnika ni imela drugega ustreznega dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker izpodbijana sodba nima razlogov glede ugotovitve, da je tožena stranka tožnika nameravala razporediti na delovno mesto delavca na sortiranju, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik to delo že nastopil, ko mu je bilo odrejeno sortiranje papirja. Sodišče se ni opredelilo do bistvenega tožbenega ugovora, da delo za oziroma ob tekočem traku, kakršno je tožnik opravljal 6. 2. 2013, ko mu je postalo slabo, ne spada med delovne naloge delovnega mesta delavca na sortiranju. Sodišče prve stopnje je z nepravilnim sklicevanjem na prekluzijo zavrnilo tožnikov predlog za zaslišanje priče A. A., ki si je kot zdravnica ogledala delovno mesto delavca na sortiranju. Tožnik je izvedbo tega dokaza lahko predlagal šele potem, ko je priča B. B. izpovedala o tem dejstvu. Delo, ki ga je tožnik opravljal 6. 2. 2013 nikakor ne sodi med delovne naloge delavca na sortiranju. Tožena stranka je v času, ko je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, razpolagala z ustreznim delovnim mestom za tožnika, na na tem delovnem mestu je bil tožnik že razporejen, zato je tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (pri odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je na podlagi izpovedb prič ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje naj bi tako ugotovilo, da je tožnik že nastopil delo na delovnem mestu delavca na sortiranju, sodišče druge stopnje pa, da ga je tožena stranka šele nameravala razporediti na tem delovnem mestu. Navedena ugotovitev sodišča druge stopnje temelji na izpovedbi priče C. C. na pritožbeni obravnavi. Priča je izpovedala, da so tožnika nameravali prerazporediti na to delo (to je na delo delavca pri sortiranju), vendar je tožnik rekel, da to delo zanj ni primerno in da ne bo podpisal pogodbe o zaposlitvi. Obe ugotovitvi, na katere opozarja revizija se nanašata na isti dogodek. Tožnik je dne 6. 2. 2013 po odredbi krajši čas dejansko delal na delovnem mestu delavca na sortiranju, pri tem delu mu je postalo slabo in je po petnajstih minutah zapustil delovno mesto ter je bil po tistem bodisi v bolniškem staležu, bodisi na dopustu oziroma čakanju na delo. Sodišče prve stopnje je navedeni dogodek štelo za premestitev tožnika na delovno mesto delavca na sortiranju, sodišče druge stopnje pa za namero, da se ga tja prerazporedi. Sicer pa navedeno za odločitev v tem sporu niti ni bistveno, glede na nadaljnjo ugotovitev sodišča druge stopnje, ki temelji na mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega delovnega mesta.

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče dr. A. A. To kršitev bi tožnica lahko uspešno uveljavljala s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, če bi jo v skladu s prvim odstavkom 286b. člena ZPP uveljavljala pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je bilo to mogoče, torej ob koncu naroka za glavno obravnavo, česar pa ni storila.

8. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko ugotovitev sodišča druge stopnje, tako tudi na ugotovitve: - da je tožena stranka ukinila delovno mesto čistilca prostorov, na katerem je bil zaposlen tožnik kot invalid III. kategorije; - da tožena stranka ob odpovedi za tožnika ni imela na voljo drugega delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovim omejitvam po odločbi ZPIZ z dne 4. 6. 2010, niti delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno s prilagoditvijo ali prekvalifikacijo; - da je Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi 17. 9. 2013 podala mnenje, da tožena stranka za tožnika nima ustreznega delovnega mesta.

9. Tožnik v reviziji, prav tako pa tudi ne v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, ni izpodbijal pravilnosti mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 9. 2013. To mnenje pa je v tem sporu odločilno, saj je v njem komisija ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Sestavni del tega mnenja je tudi ugotovitev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je po pregledu predložene delovne dokumentacije ugotovil, da tožena stranka delovnemu invalidu utemeljeno ne more zagotoviti prilagoditve delovnega mesta, pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni prekvalifikaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Tožnik bi v tem delovnem sporu lahko uspel le v primeru, če bi izpodbijal pravilnost ugotovitev v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storil. 10. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je bil razporejen tožnik, zato je podan organizacijski razlog zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto čistilca prostorov v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. 11. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za določbe 101. in 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, le v primeru, če iz poslovnih razlogov utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom. V skladu s 103. členom ZPIZ-1 je razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ugotovila Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

12. Revizijsko sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je na podlagi 278. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.