Jedro

Tožnik (invalid III. kategorije) je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čistilec prostorov. Ker je tožena stranka to delovno mesto ukinila, tožnik dela ni mogel več opravljati. Tožena stranka zanj nima drugega ustreznega dela, zato je tožniku utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona, saj je izvedla postopek skladno z določbo 1. odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 6. odstavkom 40. člena ZZRZI. Za uporabo teh določb pa je tožena stanka imela podlago v 3. odstavku 429. člena ZPIZ-2, po katerem se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2013 nezakonita in se razveljavi ter da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč mu za nedoločen čas traja še naprej, skupaj z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 7. 2011, tožena stranka pa ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu omogočiti opravljanje dela skladno s pogodbo o zaposlitvi ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati plačo (pravilno: nadomestilo plače) v višini bruto zneska 783,66 EUR mesečno, od tega zneska obračunati in plačati vse davke in prispevke, ki jih plačuje delodajalec, ter tožniku izplačati ustrezne neto zneske mesečnih nadomestil plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega neto zneska nadomestila plače v plačilo, to je od vsakega 18. dne v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila (točka I izreka), odločilo pa je tudi, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo bistveni očitek tožnika, da delo za tekočim trakom, ki ga je dne 6. 2. 2013 opravljal, ne sodi med delovne naloge delovnega mesta delavec na sortiranju. Gre namreč za vprašanje, ali delovno mesto delavec na sortiranju, na katerega je bil tožnik razporejen v skladu z zdravniškim spričevalom, delovno dokumentacijo in dopolnilnim mnenjem o ustreznosti delovnega mesta, obsega tudi delo za tekočim trakom. Ker tožnik dela za tekočim trakom ni zmogel, je tožena stranka, njej pa je sledilo tudi sodišče prve stopnje, zaključila, da tožniku dela na delovnem mestu delavec na sortiranju, kakor je bilo potrjeno s strani ZPIZ v dopolnilnem mnenju, ne more ponuditi. Iz delovne dokumentacije z dne 15. 11. 2012 za delovno mesto delavec na sortiranju izhaja, da obrazec ni izpolnjen pod postavko - stroji in orodja. V opombah je navedeno, da gre za preprosto in nezahtevno delovno mesto, primerno za invalidno osebo, da ni potrebe po binokularnem vidu in da je delo ročno, z uporabo preprostih naprav kot sta metla in grablje. Iz delovne dokumentacije ne izhaja, da naj bi se to delo opravljalo za tekočim trakom. Tožena stranka pa je tožnika napotila na delo za tekočim trakom, čeprav tožnik takega dela ni zmožen, ker je pri tem delu potreben binokularni vid, saj je zaradi premikov in tresljajev potreben tridimenzionalni pogled in globinski vid. Tožnik sicer ni delal neposredno ob tekočem traku, ampak med mlinom in sitom, vendar pa je delal na stroju, kjer prihaja do premikov in tresenja sita, tekoči trak pa je bil pravokotno na njegovo delovno mesto, tako da je bil v njegovem vidnem polju in je zaznaval premike tekočega traku. Navaja tudi, da tožena stranka trditvene podlage o tem, katere naloge zajema delovno mesto delavec na sortiranju, ni podala. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje zdravnice A.A., dr. med. spec. med. dela, prometa in športa, ki naj bi si po izpovedih priče B.B. to delovno mesto ogledala, kot prepozen, saj ga je tožena stranka lahko podala šele po zaslišanju priče B.B.. Ta zavrnitev je v nasprotju z določbo 286. člena ZPP. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, ki bi bilo primerno za tožnika, upoštevaje omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 4. 6. 2010, pa nasprotuje predhodnim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je namreč pred tem ugotovilo, da se delovno mesto delavec na sortiranju sklada s tožnikovimi omejitvami po odločbi ZPIZ. Tako je po stališču pritožbe bistveno v obravnavani zadevi to, da delovno mesto, primerno za tožnika - delavec na sortiranju, obstaja in je tožena stranka z njim razpolagala v času podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je to delo že nastopil, ko mu je bilo odrejeno sortiranje papirja, težava pa je nastopila, ko ga je tožena stranka neupravičeno in neutemeljeno ter v nasprotju z delovnimi nalogami tega delovnega mesta premestila na delo za tekočim trakom oziroma med mlinčkom in sitom, tega pa tožnik zaradi izgube binokularnega vida ni mogel opravljati in mu je po 15 minutah postalo slabo. Ker je tožena stranka z ustreznim delovnim mestom razpolagala, je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila. Pritožbene navedbe v celoti prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da so si pritožbene navedbe v nasprotju, saj tožnik trdi, da je bil razporejen na delo za tekočim trakom, potem pa, da sicer ni delal neposredno za tekočim trakom, vendar pa delo, ki ga je opravljal, ni delo na delovnem mestu delavec na sortiranju, na katerega je bil razporejen. Glede na tožnikovo izpoved na naroku dne 17. 6. 2014, da je pri prerazporeditvi pri svojem delu stal poleg mlinčka, iz katerega prihajajo pločevinke in je moral pobirati pločevinke, ki so iz aluminija in jih zato magnet izvrže in da je delo pri mlinčku sortiranje, je očitno, da je bilo tožniku ponujeno ustrezno delo in sicer delo na sortiranju, ki se ni opravljalo za tekočim trakom.

4. Pritožbeno sodišče je v obravnavani zadevi skladno s 347. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri je ponovilo vse dokaze, ki jih je izvedlo že sodišče prve stopnje, ter dodatno zaslišalo tožnika in pričo C.C..

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 286. členom istega zakona, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sicer delno napačno uporabilo materialno pravo, kot bo prav tako pojasnjeno v nadaljevanju, kar pa na odločitev ni vplivalo.

7. V tem individualnem delovnem sporu tožnik izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 7. 2011, na podlagi katere mu je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje ter zahteva reintegracijo v delovno razmerje in reparacijo. Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti in na podlagi odločbe ZPIZ z dne 4. 6. 2010 mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto z omejitvami dela na višini in dela, kjer je potrebna polna binokularna funkcija vida (delo pri nevarnih strojih), zato je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 7. 2011 od 1. 8. 2011 zaposlen na delovnem mestu čiščenje proizvodnih prostorov. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnika dne 6. 2. 2013 premestila na delovno mesto delavec na sortiranju, ni pravilna. Kot izhaja iz izpovedi priče C.C., tožnik pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto sortiranje ni podpisal, zato mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto čiščenje proizvodnih prostorov, ki je bila edina pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in toženo stranko. Kot izhaja iz izpovedi C.C., je tožena stranka zaradi krize v letu 2012 začela z reorganizacijo, tako da je združevala določena delovna mesta. V marcu 2013 je ukinila delovno mesto čiščenje proizvodnih prostorov, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pred tem je tožena stranka konec decembra 2012 s strani ZPIZ-a pridobila dopolnilno mnenje (A3), iz katerega izhaja, da je tožnik sposoben za delovno mesto delavec na sortiranju. Na to delovno mesto je tožena stranka nameravala razporediti tožnika, vendar je ta delo odklanjal, ker je menil, da zanj ni primerno. Z njim so opravili več razgovorov in mu svetovali, da z delom poskusi, saj ne gre za delo za tekočim trakom. To je 6. 2. 2013 res storil in delal 15 minut, nato pa mu je postalo slabo in je delovno mesto zapustil ter se z avtobusom odpeljal na urgenco.

8. Tožnik je izpovedal, da za opravljanje dela na delovnem mestu sortiranje ni sposoben, zato to delo zanj ni ustrezno. Delo se je opravljalo v bližini tekočega traku, ki je ločeval odpadke, med mlinčkom in sitom. Magnet je pločevinke spuščal v mlinček, tožnik pa je moral odstranjevati aluminijaste pločevinke, ki jih je magnet izvrgel, in ker se je tekoči trak zaradi sortiranja tresel, je tožniku postalo slabo. Sortiranje je namreč zajemalo prebiranje in pobiranje nealuminijastih kosov pločevink, ki so prihajali iz mlina na sito. Tudi iz izpovedi ostalih zaslišanih prič izhaja, da na tem delovnem mestu delavec stoji 1,5 m stran od tekočega traka, med mlinom in sitom. Tako tožnik dela ni opravljal direktno za tekočim trakom in za to delo ni bil potreben popoln binokularni vid, ki ga tožnik nima. Se pa to delovno mesto nahaja v bližini tekočega traku, ki stoji nekako pravokotno na mlinček in je v tožnikovem vidnem polju in tožnika, kot izhaja iz njegove izpovedi, moti.

9. Kljub ugotovitvam iz dopolnilnega mnenja ZPIZ o ustreznosti tega delovnega mesta za tožnika in pozitivni oceni zdravnice o zmožnosti tožnika za to delovno mesto, to delovno mesto po presoji pritožbenega sodišča za tožnika ni bilo ustrezno. Tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi drugega ustreznega dela, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ z dne 4. 6. 2010, niti delovnega mesta, ki bi bilo ustrezno s prilagoditvijo ali prekvalifikacijo. Zato je preverila zaposlitvene možnosti tudi pri Zavodu RS za zaposlovanje in ko je ugotovila, da tudi teh ni, je za mnenje zaprosila Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, k zaprosilu pa je priložila tudi vso ustrezno dokumentacijo. Komisija je podala mnenje dne 17. 9. 2013, iz katerega izhaja, da tožena stranka za tožnika nima ustreznega delovnega mesta.

10. Ker je tožena stranka ukinila delovno mesto čistilec prostorov, tožnik po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno za to delovno mesto, dela ni mogel več opravljati. Tožena stranka zanj nima drugega ustreznega dela. Na podlagi teh ugotovitev je tožena stranka iz utemeljenih razlogov tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona, saj je izvedla postopek skladno z določbo 1. odstavka 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999) in 6. odstavkom 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004 in naslednji), za uporabo teh določb pa je imela podlago v 3. odstavku 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji), po katerem se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

11. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje deloma napačno uporabilo materialno pravo, saj tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo po 4. alinei 1. odstavka 89. člena ZDR. Deloma zmotna uporaba materialnega prava ni vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je skladno s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena istega zakona sam krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.