Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Spor o odobritvi pravnega posla po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

S splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitve v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim Sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS, revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, zato ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentke) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 1. in 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašajo stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. Z 2. točko izreka pravnomočne sodbe in sklepa, ki jo revidentke izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo in tožbo druge tožeče stranke (ki ju je poprej v 1. točki izreka združilo v skupno obravnavanje) zoper odločbo Upravne enote Domžale, št. 330-21/08-20801 z dne 22. 11. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 33008-175/2010/6 z dne 13. 4. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi revidentk in druge tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ odobril pravni posel za pridobitev tam navedenih kmetijskih zemljišč, sklenjen med revidentkami, kot prodajalkami, in A. A., kot kupcem, ki ga nadomešča sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu P 211/2009 z dne 16. 11. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 493/2010 z dne 5. 5. 2010. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidentke dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljujejo z navedbo, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta presega 20.000,00 EUR, kar naj bi izkazovala sporna vrednost 22.000,00 EUR, navedena v uvodu tožbe druge tožeče stranke, in od katere naj bi sodišče prve stopnje tudi odmerilo takso.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, saj je predmet spora odobritev pravnega posla. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips X Ips 41/2011 z dne 29. 9. 2011, X Ips 268/2009 z dne 9. 9. 2010, X Ips 572/2008 z dne 4. 9. 2009) v takem primeru ne gre za spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Tako pa izhaja tudi iz sklepa Ustavnega sodišča U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010. Na drugačno odločitev zato ne vpliva navedba sporne vrednosti v uvodu tožbe tožene stranke, niti sklicevanje na odmerjeni znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji, ki je sicer v upravnem sporu po določbah Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določen v nominalnem znesku, ki je enoten ne glede na predmet spora in morebitno sporno vrednost. Glede na navedeno revizija ni dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

10. Revidentke sicer uveljavljajo, da gre v tej zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, vendar tega vprašanja ne izpostavijo skladno s trditvenim in dokaznim bremenom (pojasnjenim v 4. in 9. točki te obrazložitve), po katerem mora revident natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve. Tega pa revidentke niso storile niti s splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitev v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS. Ker torej revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Ker revidentke niso izkazale izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revidentke z revizijo niso uspele, zato same trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).