Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja se všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. Domneva se (če ni dokazano nasprotno), da je v tem primeru sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato je treba prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. in III. točki izreka, sodba sodišča prve stopnje pa v ugodilnem delu in o stroških postopka razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožnici izplača 7.500 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2010 do plačila, v presežku (tožnica je zahtevala 13.700 EUR) pa je zahtevek zavrnilo. Tožnica je policistka, ki se je poškodovala na praktičnem usposabljanju, na katerem so vadili prijetje namišljenega storilca kaznivega dejanja. Ugotovljeno je bilo, da tožnica ni izpolnjevala vstopnega pogoja za udeležbo na tem usposabljanju, in sicer osnovnega usposabljanja kriminalistov MKO ali kriminalističnega tečaja, kot je določeno s Programom nadaljevalnega izpopolnjevanja kriminalistov MKO iz leta 2006, poleg tega pa se marker, s katerim je tožnica vadila, ni držal navodil. Zato je sodišče odločilo, da je toženka za škodo (tožnica si je zlomila levi gleženj) krivdno odgovorna in je tožnici dolžna plačati za duševne (pravilno telesne) bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 5.000 EUR, za strah 500 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti (pravilno: duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) 1.500 EUR in za skaženost 500 EUR.
2. Sodišče druge stopnje je prisojeni znesek odškodnine zvišalo na 10.000 EUR, ker je ocenilo, da je sodišče prve stopnje za zmanjšanje življenjskih aktivnosti (pravilno: duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) prisodilo za 2.500 EUR prenizko odškodnino, zlasti upoštevaje naravo tožničinega poklica.
3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 26/2014 z dne 10. 6. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se v obravnavanem primeru zavarovalnina, ki je bila tožnici izplačana na podlagi kolektivnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec - v tem primeru toženka.
4. Toženka je vložila pravočasno revizijo, v kateri navaja, da nižji sodišči nista upoštevali relevantne in odločilne okoliščine, in sicer, da je tožnica prejela zavarovalnino v višini 1.400 EUR iz naslova nezgodnega zavarovanja (700 EUR dne 10. 1. 2011 in 700 EUR dne 26. 4. 2011). Zavarovalno premijo je plačala toženka, zato bi morali sodišči v skladu s sodno prakso plačano zavarovalnino všteti v prisojeno odškodnino. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga zavrženje, ker naj bi revizija presegala obseg, ki ga je dopustilo vrhovno sodišče. 6. Revizija je utemeljena.
7. Revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
8. Revizija (ki jo revizijsko sodišče obravnava le v okviru dovoljenega obsega iz citiranega sklepa o dopustitvi revizije, torej samo glede zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi glede bistvenih kršitev) utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava glede vštevanja zavarovalnine, ki naj bi bila tožnici izplačana iz naslova nezgodnega zavarovanja, za katerega je zavarovalno premijo plačala toženka (1). Niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje dejstva, ki ga je toženka ves čas zatrjevala, nista šteli za relevantnega, čeprav je sodna praksa glede tega jasna. Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije, št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. Domneva se (če ni dokazano nasprotno), da je v tem primeru sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato je treba prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo (2).
9. Nižji sodišči dejstva, da je tožnica prejela zavarovalnino iz naslova nezgodnega zavarovanja, nista šteli za relevantnega, zato nista ugotovili vseh okoliščin, ki vplivajo na višino dosojenega zneska (3), kar pomeni, da revizija utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zaradi katere je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in obe sodbi v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z uveljavljeno sodno prakso ugotovi, kakšno zavarovanje je bilo sklenjeno, ali je premijo plačala toženka, kdaj in koliko je bilo tožnici izplačano iz tega naslova, nato pa presodi, ali gre za zavarovanje odgovornosti in v tem primeru izplačano zavarovalnino ustrezno upošteva pri odmerjeni odškodnini.
10. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
Op. št. (1): Kljub temu, da revizija v uvodu predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev celotnega zahtevka, iz njene vsebine izhaja, da se glede materialnega prava omejuje le na dopuščene okvire, zato je pomislek, ki ga tožnica izraža v odgovoru na revizijo, odveč.
Op. št. (2): Sodba VS RS II Ips 122/2006 z dne 20. 9. 2007 Op. št. (3): Sodba VS RS II Ips 619/2004 z dne 13. 7. 2006: Kadar delodajalec plačuje kolektivno nezgodno zavarovanje, je treba presoditi, ali gre za zavarovanje odgovornosti, saj se v takem primeru izplačana zavarovalnina všteje v odškodnino, ki jo je delodajalec dolžan plačati tožniku.