Jedro

Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 1. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka kot pravna naslednica O. L.-Š. je dolžna tožeči stranki izdati listino za vknjižbo lastninske pravice na zemljiških parcelah št. 571/1, 571/5 in 572/3, vse vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1145 k.o. V., v roku 15 dni, sicer bo ta sodba nadomestila tako listino.“ z a v r n e; - v 2. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 3.997,02 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, dolžna pa je povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka, v znesku 561,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora kot pravna naslednica O. L.-Š. izdati tožeči stranki listino za vknjižbo lastninske pravice na zemljiških parcelah 571/1, 571/5 in 572/3, vse vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1145 k.o. V., v roku 15 dni, sicer bo ta sodba nadomestila tako listino (1. točka izreka sodbe). Hkrati ji je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka, v višini 4.866,25 EUR, v roku 15 dni, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sodbe).

Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov, tako prvostopenjskega kot pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, vendar prepozno (pritožba vročena 17. 05. 2010; odgovor vložen 02. 06. 2010; 15 dnevni rok se je iztekel 01. 06. 2010). Pritožbeno sodišče tako navedb iz odgovora na pritožbo ni upoštevalo.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je utemeljevala tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine s trditvami, da je s pravnimi predniki tožene stranke sklenila kupoprodajno pogodbo za sporne nepremičnine. V pripravljalni vlogi z dne 07. 12. 2009 pa je navedla dodatno pravno podlago za pridobitev lastninske pravice. Trdila je, da je lastninsko pravico na nepremičninah pridobila na podlagi določb 24. in 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki urejajo pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je presodilo, da je tožeča stranka originarno pridobila lastninsko pravico na parcelnih številkah 571/1, 575/5 in 572/3, vse vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1145, k.o. V. (stran 5 do 8 obrazložitve prvostopenjske sodbe).

Glede originarne pridobitve lastninske pravice Lastninska pravica se ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Zato je treba postaviti ustrezen (hkrati pa tudi nezastarljiv) ugotovitveni tožbeni zahtevek, medtem ko je odločba sodišča o takšnem zahtevku le deklaratorne narave (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 146/2008 z dne 25. 03. 2010).

Tožeča stranka takšnega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna. Sodišče lahko zahtevku ugodi le, če ugotovi, da je dejstva, ki jih je ugotovilo v postopku, mogoče podrediti določeni pravni normi in izreči tako posledico, kot jo tožnik uveljavlja s tožbenim predlogom (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 121).

Dajatvenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke, na podlagi trditev o originarni pridobitvi lastninske pravice, torej ni mogoče ugoditi.

Glede pogodbene pridobitve lastninske pravice Tožeča stranka je trdila, da je s pravnimi predniki tožene stranke sklenila prodajno pogodbo za sporne nepremičnine, vendar pa te pogodbe nima več. V dokaz, da je bila prodajna pogodba leta 1965 sklenjena, je predložila številne dokumente, ki naj bi izpričevali o vseh bistvenih sestavinah prodajne pogodbe. Vendar pa je tožena stranka že s prvo pripravljalno vlogo z dne 07. 11. 2001 tako postavljenemu tožbenemu zahtevku izrecno ugovarjala in sicer, da se parcelne številke, ki se pojavljajo v dokumentaciji, ki jo je predložila tožeča stranka (v dokaz vsebine sklenjene prodajne pogodbe iz leta 1965), ne ujemajo s parcelnimi številkami iz tožbenega zahtevka. Trditveno in dokazno breme o predmetu prodajne pogodbe iz leta 1965, ki je predstavljala temelj za postavljeni tožbeni zahtevek (pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla), je bilo tako ponovno na tožeči stranki.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da tožeča stranka omenjene nesklepčnosti tožbenega zahtevka ni odpravila. Tožeča stranka je bila na naroku dne 09. 11. 2009 s sklepom pozvana, da „naj opredeli zvezo med parcelnimi številkami, ki se pojavljajo v dokaznih listinah tožeče stranke ter zahtevanimi parcelami v tožbenem zahtevku, v roku 15 dni“. Na poziv sodišča prve stopnje je odgovorila s pripravljalno vlogo z dne 11. 11. 2009, v kateri se je glede zatrjevane zveze med parcelnimi številkami in tožbenim zahtevkom v celoti sklicevala na pripravljalno vlogo z dne 03. 06. 2008. Dodala je še, da je bil s tem v zvezi postavljen izvedenec za geodezijo M. B., na katerega mnenje se je tudi tožeča stranka sama v celoti sklicevala, češ da strokovnega geodetskega znanja nima.

Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prva stopnje, da tožeča stranka s temi navedbami ni opredelila povezave med parcelnimi številkami, ki se pojavljajo v dokaznih listinah tožeče stranke ter zahtevanimi parcelami v tožbenem zahtevku. Takšne povezave ni moč razbrati niti iz izvedenskega mnenja. Zato je trditvena podlaga tožeče stranke glede teh dejstev še vedno pomanjkljiva (stran 5 sodbe sodišča prve stopnje). V dokaznih listinah se namreč pojavljata parcelni številki 504/1 in 504/3 k.o. V. (priloga A4), za katere pa tožeča stranka ni pojasnila, niti predložila dokazov o tem, kako sta povezani s sedaj vtoževanimi parcelami številka 571/1, 571/5 in 572/3, vse vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1145 k.o. V. Tožbenemu zahtevku torej niti na zatrjevani pogodbeni podlagi ni mogoče ugoditi.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se je opredelilo zgolj do relevantnih pritožbenih navedb (1. odstavek 360. člena ZPP). Zato se, glede na gornje ugotovitve, ni ukvarjalo z vprašanjem dobrovernosti priposestvovanja na družbeni lastnini (parc. št. 572/3), z obstojem pogodbenega razmerja med graditeljem (tožečo stranko) in lastnikom zemljišča (toženo stranko), s pogoji za pridobitev lastninske pravice preko instituta gradnje na tujem svetu na zemljiščih v družbeni lastnini ter z zastaranjem zahtevkov.

V skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Ker je tožena stranka v pravdi uspela v celoti, ji mora tožeča stranka povrniti vse stroške postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Stroške pravdnega postopka je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificiranih stroškovnikov tožene stranke (predloženih na obravnavi dne 08. 05. 2002 (list. št. 32), dne 09. 11. 2004 (list. št. 69) ter dne 15. 02. 2010 (list. št. 121), Odvetniške tarife, Zakona o sodnih taksah in Zakona o davku na dodano vrednost. Pritožbeno sodišče je toženi stranki ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 25.037,56 EUR skladno s tar. št. 18 priznalo: odgovor na tožbo 24. 01. 2001 800 točk narok 01. 02. 2001 400 točk trajanje ½ ure 50 točk

1. pripravljalna vloga 07. 11. 2001 800 točk narok 20. 11. 2001 400 točk trajanje ½ ure 50 točk narok 13. 03. 2002 400 točk narok 08. 05. 2002 400 točk trajanje ½ ure 50 točk narok 27. 11. 2003 350 točk trajanje ½ ure 50 točk narok 13. 01. 2004 350 točk trajanje 1 ura 100 točk

2. pripravljalna vloga 23. 09. 2004 325 točk narok 23. 09. 2004 350 točk trajanje ½ ure 50 točk narok 09. 11. 2004 350 točk trajanje ½ ure 50 točk pripravljalna vloga 07. 09. 2009 300 točk narok 07. 09. 2009 300 točk trajanje 1 ura 100 točk

1. narok 09. 11. 2009 350 točk trajanje ½ ure 50 točk pripravljalna vloga 16. 11. 2009 350 točk narok 15. 02. 2010 350 točk trajanje ½ ure 50 točk Zavrnilo pa je nepotrebne storitve oziroma storitve, ki so že zajete v nagradi za sestavo vlog: konferenca s stranko ½ ure 50 točk pregled listin, dokumentacije ½ ure 50 točk pregled listin, dokumentacije 1 ura 100 točk poročilo stranki 10 točk prejem sodbe in poročilo stranki 20 točk konferenca s stranko 30. 09. 2002 (½ ure) 50 točk poizvedbe na sodnem registru 100 točk prejem sodbe in poročilo stranki 50 točk prejem sodbe in poročilo stranki 50 točk Skupaj je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 7175 odvetniških točk, 81,75 odvetniških točk za materialne stroške ter 20% DDV, kar znaša 3.997,02 EUR. Pravdne stroške tožene stranke je tožeča stranka dolžna povrniti v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške in sicer 1000 odvetniških točk za sestavo pritožbe zoper sodbo ter 20 točk za materialne stroške (in ne priglašenih 3%), kar skupaj z 20% DDV znese 561,82 EUR. Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašenih 50 odvetniških točk za konferenco s stranko ½ ure, saj je ta vsebovana že v nagradi za sestavo pritožbe, ter 50 odvetniških točk za prejem sodne odločbe in poročilo stranki, saj nagrada za to ni predvidena. Tožeča stranka pa mora, glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela ter ker je vložila prepozen odgovor na pritožbo, sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je tako toženi stranki dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 561,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).