Jedro

Sporazum je bil tudi sklenjen pred podržavljenjem premoženja očeta pravdnih strank in je zato treba upoštevati drugi odstavek 80. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da toženki nimata zakonite dedne pravice po očetu J. Z., roj. 1888 in umrlem 8. 4. 1966. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbo toženk proti prvostopenjski sodbi. Stališče obeh sodišč je, da sta se toženki leta 1954 odpovedali dedovanju po skupnem očetu pravdnih strank.

2. Toženki sta vložili revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava“. Revidentki se nikakor ne moreta strinjati z zaključki drugostopenjskega sodišča, da ni možen drugačen zaključek, kot ga je sprejelo prvostopenjsko sodišče, kljub temu, da se tožnik v zapuščinskem postopku, ki je v letu 1966 sledil očetovi smrti ni skliceval na sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju iz leta 1954 in da je v letu 1975 celo izrazil željo, da bi tudi tisto premoženje, ki ga je podedoval po očetu, podaril sestrama. Kolikor bi se toženki res odpovedali dedovanju, do dedovanja v zadevi opr. št. O 142/66 gotovo ne bi prišlo. Navedene okoliščine kažejo na to, da se toženki očitno dedovanju nista odpovedali. Toženki se tudi ne moreta sprijazniti s tem, da se tudi pritožbenemu sodišču zdi nepomembno, da zapisnika v zadevi O 500/53 ni bilo in da naj bi sam sklep pričal o tem, kakšen je bil dogovor na tej obravnavi. Toženki nadalje vztrajata, da je treba v postopku zaslišati pričo J. T., moža druge toženke. Gre za ključno pričo, ki bi lahko osvetlila kompleksne odnose in razmerja med strankami v preteklosti, predvsem pa okoliščine sklepanja spornega dednega dogovora, pa seveda okoliščine, ki so privedle do dedovanja obeh toženk v zadevi, ki se je vodila pod opr. št. O 142/66. Navedena priča osvetljuje tudi dejansko ravnanje tožnika, za katerega drugostopenjsko sodišče povsem napačno ugotavlja, da naj bi bil „politični emigrant“.

3. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa nanjo ni odgovoril. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišči nista storili revizijsko relevantnih absolutnih bistvenih kršitev postopka, ki bi izhajale iz revizijskih navedb. Pritožbeno sodišče se je izreklo glede vprašanja neizvedbe dokaza s pričo J. T. Stranka, ki predlaga dokaz, mora navesti tudi dejstva, ki jih namerava dokazati.(1) Toženka je v zvezi s predlaganim dokazom navedla zgolj to, da je priča „seznanjen s celotno zadevo ter bi o tem vedel povedati“.(2) Toženki tako sploh nista postavili relevantnih trditev o tem, kaj naj bi dokazali s predlagano pričo in že zato tudi prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati procesnih kršitev, ker navedenega dokaza ni izvedlo.

6. Pri odločanju o reviziji ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ugotovitve sodišča, ki predstavljajo dejansko podlago odločitve o tožbenem zahtevku.(3) Preizkus pravilnosti uporabe določb materialnega prava je zato treba aplicirati na naslednja sodno ugotovljena relevantna dejstva: - toženki sta se odpovedali dedovanju po skupnem očetu pravdnih strank J. Z. v času zapuščinskega postopka O 500/53, ki je tekel po smrti matere pravdnih strank R. Z.; - očetovo premoženje ob sklenitvi dednega dogovora še ni bilo nacionalizirano; - tožnik se je v zvezi z dedovanjem denacionaliziranega premoženja po očetu skliceval na odpoved neuvedenemu dedovanju obeh toženk.

7. Ob navedenih ugotovitvah je sodišče prve stopnje (ob enakem pravnem stališču pritožbenega sodišča) pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je namreč povsem v skladu s 551. paragrafom ODZ, ki ga je treba uporabiti glede na čas nastanka sporazuma. Sporazum je bil tudi sklenjen pred podržavljenjem premoženja očeta pravdnih strank in je zato treba upoštevati drugi odstavek 80. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Okoliščina, da se tožnik sprva ni skliceval na odpoved dedovanju tudi ni relevantna glede dedovanja denacionaliziranega premoženja.

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj 212,. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Op. št. (2): 22. stran spisa prvostopenjskega sodišča. Op. št. (3): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.