Jedro

Glede stranskih terjatev sodišču druge stopnje ni potrebno posebej odločati o dopustitvi revizije, saj glede odločitve o stranskih terjatvah možnost vložitve revizije niti v ZPP niti v ZDSS-1 ni predvidena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi in odškodnine za nematerialno škodo v skupni višini 6.892,66 EUR, ki naj bi mu jo tožena stranka povzročila s tem, ko mu je nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 9. 2006 dalje do plačila in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka.

2. Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni v višini 2.719,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2006 do plačila. Ugotovilo je, da je v času, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana, in sicer 4. 6. 2004, še vedno veljala Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (KP dejavnosti, Ur. l. RS, št. 37/96 – 4/2005), ki je v 38. členu določala, da je delodajalec dolžan izplačati delavcu pogodbeno kazen, kadar je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, zaradi česar je tožnik do le-te upravičen. Glede plačila odškodnine za nematerialno škodo je potrdilo zavrnili del sodbe sodišča prve stopnje in sklenilo, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sklep o nedopustitvi revizije je vložila pritožbo tožena stranka. Graja odločitev sodišča druge stopnje glede teka zamudnih obresti od dosojene pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi. Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 237/2005 z dne 20. 12. 2005 že zavzelo stališče, da pogodbena kazen zapade v plačilo s pravnomočnostjo sodbe, s katero je ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Ob uporabi zakonskih določb s področja obligacijskih razmerij pa delodajalec oziroma dolžnik pride v zamudo, ko upnik zahteva plačilo pogodbene kazni. Ker je sodišče druge stopnje toženi stranki naložilo plačilo zamudnih obresti od dosojene pogodbene kazni od 27. 9. 2006 dalje, t.j. pred pravnomočnostjo sodbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, odločba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in revizija dopusti.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu z določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je tako določeno v točkah od 1 do 4 tega člena ali pa, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).

7. V zadevi gre za spor zaradi plačila 2.719,74 EUR iz naslova pogodbene kazni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar pomeni da gre za premoženjski individualni delovni spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (prva točka 31. člena ZDSS-1). V skladu z 367. členom ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ker navedeni znesek, ne presega meje revizijskega minimuma, revizija po določbah ZPP in ZDSS-1 ni dovoljena.

8. Sodišče druge stopnje je pri izdaji sklepa, da se revizija ne dopusti, utemeljeno izhajalo iz neobstoja razlogov za dopustitev revizije (prvi odstavek 32. člena ZDSS-1) glede odločitve o glavnem zahtevku. Ker se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, kot podlage za revizijo, na podlagi 39. člena ZPP upošteva le vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi stranskih terjatev, kot so stroški in obresti, je potrebno tudi pri opredelitvi vrste sporov v smislu določb 31. člena ZDSS-1 izhajati zgolj iz glavnega zahtevka, ne pa iz stranskih terjatev. To pomeni, da glede stranskih terjatev sodišču druge stopnje ni potrebno posebej odločati o dopustitvi revizije, saj glede odločitve o stranskih terjatvah možnost vložitve revizije, kot izrednega pravnega sredstva, niti v ZPP in niti v ZDSS-1 ni predvidena.

9. Ker je tožena stranka izpodbijala sklep sodišča druge stopnje in uveljavljala dopustitev revizije zgolj glede pravnomočne odločitve o stranski terjatvi, je bilo potrebno njeno pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.