Jedro

Ker tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine po splošnem predpisu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), nima pravice do izplačila 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije svoje stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... v zadevi št. ... z dne 14. 3. 2016 in odločbe št. ... v zadevi ... z dne 13. 6. 2016, priznanja pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine od dne 3. 2. 2016 dalje ter izdajo odločbe o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine (I. točka izreka) in sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Menilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskemu zavarovanju, temveč po posebnih predpisih, ki so določeni v Zakonu o policiji. Tako mu ne gre pravica do 20 % izplačila pokojnine, to je do pravice iz 39.a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2).

2. Pritožuje se tožnik. Meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je interpretiralo 39.a člen ZPIZ-2 in izpolnjevanje pogojev tožnika na način, da tožnik ne izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2. Tožnik, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino iz 399. člena ZPIZ-2 je s tem izpolnil pogoje za starostno pokojnino po ZPIZ-2, to je „po tem zakonu“, kar skladno z 39.a členom ZPIZ-2 daje tožniku pravico do 20 % starostne pokojnine. ZPIZ-2 nikjer ne določa, da ima pravico do 20 % starostne pokojnine le oseba, ki izpolni pogoje po 27.a členu ZPIZ-2 in ne tudi tiste osebe, ki izpolnijo na primer pogoje po 399. členu ZPIZ-2. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ureja le ZPIZ-2, saj noben drug zakon ne določa niti pogojev, niti višine odmere, niti postopka pridobitve starostne pokojnine. Kar pomeni, da če nekdo ne izpolni pogoje v skladu z ZPIZ-2, potem do starostne pokojnine ni upravičen oziroma se takšen prejemek ne šteje za starostno pokojnino. Tožnik le na podlagi Zakona o policiji pogoje za starostno pokojnino ne more izpolniti, saj 87. člen Zakona o policiji določa le minimalni pogoj 15 let delovne dobe s statusom pooblaščene uradne osebe, drugih pogojev pa ne določa. Glede vseh ostalih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine je potrebno uporabljati ZPIZ-2, ki določa tako starost kot pokojninsko dobo, odmerni odstotek in druge pogoje. Pritožba nadalje meni, da gre pri pravici do izplačila 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine za stimulacijo odlaganja upokojitve, ki zajema vse, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino. V kolikor bi ZPIZ-2 želel uvesti razdelitev med tiste, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in drugimi, bi moral to izrecno določiti v samem zakonu. Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 88/2015. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko pravilno pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 13. 6. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote ZPIZ Slovenije št. zadeve ... z dne 14. 3. 2016 glede izplačila 20 % starostne pokojnine. Z zadnje navedeno odločbo je bilo odločeno, da se zahteva za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrne. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine po splošnem predpisu zaradi česar nima pravice do izplačila 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2. 6. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2. 7. 39.a člen ZPIZ-2 določa, da zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona se, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

8. Iz dejanskega stanja ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhajajo naslednje relevantne okoliščine: - tožnik je dne 2. 2. 2016 vložil zahtevo za izplačilo 20 % pokojnine po veljavnem zakonu, - tožnik je dne 2. 2. 2016 dopolnil 51 let, 8 mesecev in 25 dni starosti in 39 let, 2 meseca in 13 dni pokojninske dobe (od tega: 32 let, 7 mesecev in 2 dni efektivne delovne dobe, 5 let, 10 mesecev zavarovalne dobe, ki se je štela s povečanjem 12/16 v času od 1. 7. 1983 do 31. 12. 2000 in 9 mesecev in 11 dni druge dobe v času od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991, priznane z odločbo z dne 23. 11. 2000), tožnik je bil ob izdaji dokončne odločbe tožene stranke z dne 13. 6. 2016 v delovnem razmerju pri ministrstvu A., s polnim delovnim časom.

9. Pogoje za starostno in predčasno pokojnino določa ZPIZ-2 v 27. členu. Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek). Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2016 je bila starost 60 let v skladu s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 za moške znižana še na 59 let in 4 mesece ob 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

10. Navedenih pogojev tožnik ne izpolnjuje. Nima niti starosti, niti dobe, saj je dopolnil 51 let, 8 mesecev in 25 dni starosti ter 39 let, 2 meseca in 13 dni pokojninske dobe. Zavarovanec mora za priznanje pravic iz določbe 39.a člena ZPIZ-2 izpolniti pogoje za starostno pokojnino, to je znižano starost 53 let in 4 mesece za čas bonifikacije ob predpostavki, da ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri tem se dodana doba iz drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 upoštevajoč osmi odstavek istega člena ne upošteva, saj se šteje, da zavarovanec, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izpolnjuje pogoje dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena ZPIZ-2, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe.

11. Tožnik izpolnjuje pogoje starosti in dobe iz določbe 399. člena ZPIZ-2, ob predpostavki, da je na ta dan izpolnjen tudi pogoj statusa pooblaščene uradne osebe, ter da tak status traja najmanj 15 let. Navedeni pogoj se pri tožniku tekom predsodnega postopka in postopka pred sodiščem ni ugotavljal izhajalo se je iz materialno pravnega izhodišča, da se pravica iz 39.a člena ZPIZ-2 ne more priznati zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, štelo se je, da v kolikor tožnik izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2, izpolnjuje pogoje po posebnem predpisu.

12. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da je potrebno šteti, da v kolikor zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da izpolnjuje pogoje po tem zakonu. 399. člen ZPIZ-2 omogoča upokojevanje po posebnih predpisih, v danem primeru po Zakonu o policiji, torej po posebnem predpisu. Tudi določba 399. člena ZPIZ-2 je uvrščena v poglavje pod naslovom „Postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih“. Pomeni, da je zakon že s samo umestitvijo določbe povedal, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Pri tem je pomembno, da mora imeti delavec Policije glede na 87. člen Zakona o policiji ob sicer 36 let pokojninske dobe najmanj 15 let statusa pooblaščene uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah oziroma status policista. Ravno v tem pa se kaže tudi predpisani posebni pogoj po posebnih predpisih.

13. Ni ne pomembno, da se je od sprejema ZPIZ-2, zakon v tem delu, kjer je določeno izplačilo 20 % pokojnine, spremenil in sicer z novelo ZPIZ-2B (Ur. l. RS, št. 102/2015), ki velja in se uporablja od 1. 1. 2016 dalje. Dosedanji tretji odstavek 38. člena ZPIZ-2, je glede navedene pravice do izplačila 20 % pokojnine določal, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se zato odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti.

14. V prvotnem besedilu ni bilo pogoja, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine „po tem zakonu“. V zvezi s tem je citirano stališče moč podkrepiti tudi z namenom same novele ZPIZ-2B, kakor je v obrazložitvi k 7. členu navedeno v Poročevalcu, kjer je izrecno navedeno, da je možnost prejemanja 20 % pokojnine zgolj v primeru upokojitve po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in da uveljavitev ni možna za tiste, ki so se upokojili po posebnih predpisih. Tako tudi ni mogoče slediti interpretaciji, kakor jo uporablja pritožba, da bi se štelo, da je 399. člen ZPIZ-2 pogoje za upokojevanje po posebnih predpisih v citirani določbi prelil v splošni predpis ZPIZ-2 in bi tako pogoji za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po določbah Zakona o policiji pomenili izpolnitev pogojev za pridobitev pravice iz 39.a člena ZPIZ-2. Po splošnih pogojih (ZPIZ-2) tožnik, brez upoštevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu - Zakona o policiji, pogojev za starostno ali predčasno pokojnino ne izpolnjuje.

15. Takšno stališče izhaja tudi iz v pritožbi citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 88/2015 z dne 14. 10. 2015. V citirani zadevi je bila sporna uporaba 417. člena ZPIZ-1, ki se je nanašal na ponovno odmero oziroma odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih. Ker določba govori zgolj o pokojnini, priznani po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona in ne ločuje med upokojitvijo po splošnih in posebnih predpisih se torej nanaša na pridobitev pokojnine po vseh - splošnih in posebnih - predpisih. V sedanjem primeru 39.a člen ZPIZ-2 govori izrecno o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu kar pomeni, da zakon ločuje med pokojninami priznanimi po tem zakonu in pokojninami po posebnih predpisih, kakor je tudi Zakon o policiji.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi na podlagi katerih se sodba lahko izpodbija, ne razlogi na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tožnik, ki v pritožbi ni uspel v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP krije sam svoje stroške pritožbe.