Jedro

Prosilki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena le v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 12. 3. 2010. Zato je tožena stranka pravilno presodila, da je bila storitev opravljena z vložitvijo pritožbe dne 23.3.2010, rok za predložitev napotnice pa je tako pričel teči 24.3.2010. Le v primeru, če bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za celoten pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe upravičenki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevek tožnika za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 12. 8. 2010 predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. In 7/2009 z dne 12. 3. 2010. Po vpogledu v spis okrajnega sodišča je tožena stranka ugotovila, da je tožnik pritožbo vložil priporočeno dne 23. 3. 2010. Tega dne je opravil storitev, ki mu je bila zaupana z odločbo o izvedbi brezplačne pravne pomoči. Strošek storitve bi zato moral priglasiti v roku 8 dni, kar je najkasneje do 31. 3. 2010. Strošek je tožnik priglasil tako prepozno, šele štiri mesece po tem, ko je z delom zaključil. Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Tožbo vlaga iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06). Navaja, da je poleg vložitve pritožbe stroškovnik obsegal še tako imenovani „dopis v vednost stranki“ in pavšalni znesek za materialne stroške. Po določbi 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se vročitev opravi po zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kadar ga stranka ima. Navedeno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. Tožnik je tako v skladu z navedeno določbo ZPP in v skladu z dejstvom, da je sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 20. 10. 2010 prejel dne 4. 8. 2010, tega pa je potem poslal pooblastiteljici oziroma prosilki A.A. Tako je še pred potekom osemdnevnega roka svojo obveznost pravočasno opravil. Čeprav iz odločbe Bpp 441/2010 izhaja, da obseg brezplačne pravne pomoči obsega sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 12. 3. 2010, to še ne pomeni, da se s tem opravilom zaključi pooblastilno razmerje med prosilko in pooblaščencem oziroma tožnikom. Nadalje navaja, da je tudi sodišče odločitev oziroma sklep višjega sodišča vročilo pooblaščencu oziroma tožniku in ne upravičenki do brezplačne pravne pomoči. Zadnje opravilo je tožnik za upravičenko opravil dne 4. 8. 2010, ko ji je vročil odločitev pritožbenega sodišča glede vložene pritožbe. Nadalje še navaja, da je tožena stranka s svojim dejanjem, to je vročitvijo sklepa višjega sodišča (z dne 20. 7. 2010) priznala, da zadnja storitev tožnika še ni bila izvršena in je zato osemdnevni rok začel teči po vročitvi tega sklepa dne 4. 8. 2010. Predlaga, naj sodišča tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila spise, ki se nanašajo na sporno zadevo, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je pričel teči osemdnevni rok za predložitev napotnice službi za brezplačno pravno pomoč, določen v 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami; ZBPP). V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik vložil pritožbo dne 23. 3. 2010, prav tako tudi ne, da je vrnil napotnico dne 12. 8. 2010. Iz odločbe Bpp 441/2010 z dne 26. 4. 2010 izhaja, da je bila A.A. brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 12. 3. 2010. Iz navedenega sklepa torej ne izhaja, da bi bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč za celoten postopek na drugi stopnji, temveč le v obsegu sestave in vložitve pritožbe. Zato je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila storitev opravljena dne 23.3.2010, rok za predložitev napotnice pa je tako pričel teči 24.3.2010. Zato je pravilna njena odločitev, da tožnik glede na določbo 5. odstavka 40. člena ZBPP ni upravičen do plačila storitve brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi namreč izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitve brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi.

Tožnik zmotno meni, da je v okviru določenega obsega brezplačne pravne pomoči mogoče šteti, da se ta obseg ni zaključil z vložitvijo pritožbe ampak šele z vročitvijo sklepa višjega sodišča z dne 20. 7. 2010 upravičenki do brezplačne pravne pomoči. Po povedanem takšen obseg iz odločbe brezplačne pravne pomoči ne izhaja, kot zadnje opravilo iz odobrenega obsega brezplačne pravne pomoči je mogoče šteti le vložitev pritožbe, ki jo je tožnik vložil dne 23. 3. 2010. Le v primeru, da bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe upravičenki. Kolikor pa izvajalec storitve opravi kake druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev.

Iz razlogov, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi, pravila vročanja, določena v ZPP, na drugačno odločitev ne vplivajo. Iz podatkov spisa ne izhaja, da je sklep višjega sodišča z dne 20.7.2010 tožniku vročila tožena stranka. Za takšno ravnanje, kot organ za brezplačno pravno pomoč, niti ni imela podlage.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.