Jedro

Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz katere pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka, prav tako to ne izhaja iz določb 39. člena ZBPP.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni utemeljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 21. 9. 2010, s katerim je bil revidentov zahtevek za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici z dne 26. 4. 2010 zavrnjen kot prepozen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, in določbo prvega odstavka 367. a člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6. Revident utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 z zatrjevanjem, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, o katerem v sodni praksi ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem vprašanju še ni odločalo. V potrditev svojih navedb ne navede niti opravilnih številk zadev, iz katerih naj bi neenotnost prakse izhajala, niti ne predloži sodnih odločb, na podlagi česar bi bilo njene trditve mogoče preveriti. Ker revident s tem ni zadostil niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu, pogoja za dovoljenost revizije v zvezi s tem ni izkazal. 7. Nadalje revident utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s pojasnjevanjem, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, kdaj se šteje storitev izvajalca brezplačne pravne pomoči za opravljeno, da začne teči rok iz petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker da se mora šteti v obseg dodeljene pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe tudi čas do konca pritožbenega postopka, saj izvajalec šele takrat ugotovi, da je njegova storitev v celoti opravljena.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, kot ga je izpostavil revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu, kot izhaja iz 5. točke obrazložitve tega sklepa. Njegovo vprašanje se namreč nanaša zgolj na splošno razlago posamičnih določb ZBPP. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz katere pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka, prav tako to ne izhaja iz določb 39. člena ZBPP. Rok vrnitve napotnice je vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP). Revident ne izkaže, da bi to vprašanje v praksi ali teoriji sprožalo posebne dileme oziroma da bi v obravnavanem primeru glede razlage teh določb prišlo do odstopa ali neenotnosti sodne prakse, temveč poda zgolj svoje mnenje, kako bi bilo treba razlagati določbe ZBPP. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi s tem ni zadostil dokaznemu bremenu, da gre za pomembno pravno vprašanje v smislu ZUS-1 in ZPP kot pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da v obravnavanem primeru revident ni izkazal izpolnjenosti zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).