Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe, po tem pa razsodilo tako, da je toženkama naložilo v solidarno plačilo odškodnino v višini 57.098,46 EUR ter mesečno rento v višini 105,00 EUR od 6. 1. 2022 dalje, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper drugostopenjsko sodbo sta toženki vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: - Ali sta sodišči obeh stopenj materialnopravno pravilno dokazno ocenili izvedensko mnenje sodnega izvedenca Stojana Renčlja v delu, ki se nanaša na določitev vzrokov nastanka škode, v tem oziru pa zlasti na določitev glavnega in najverjetnejšega vzroka nastanka škode? - Se je moč strinjati tudi z zaključkom sodišč glede tega, katere vzroke je sploh šteti za tiste, ki so v pravno relevantni zvezi z nastankom škode, ter glede tega, kolikšno težo je moč pripisati posameznemu izmed vzrokov nastanka škode? Oziroma, ali sta sodišči nižjih stopenj v zvezi s tem (tj. v zvezi z dejstvi, kateri vzroki so vplivali na nastanek škode in kolikšen je bil prispevek oz. teža posameznega takšnega vzroka pri nastanku škode) sploh opravili nujno potrebno in ustrezno dokazno oceno? - Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč nižjih stopenj, da so bile razpoke v materialu vztrajnika motorja pomemben vzrok nastanka škodnega dogodka? Je materialnopravno pravilen tudi njun zaključek, da sta revidentki odgovorni za tožniku nastalo škodo, kljub temu, da je sodni izvedenec Renčelj kot glavni in najverjetnejši vzrok nastanka škode opredelil napako v litini materiala motorja (mikrorazpoke v njej), sodišči obeh stopenj pa sta v izdanih odločbah izrecno in jasno navedli, da za tovrstno napako v materialu (litini) motorja revidentki ne moreta odgovarjati, saj je to odgovornost proizvajalca motorja (Honde)? - Kakšno težo ima odsotnost zamenjave matice in moznika motorja kot dejavnik nastanka škodnega dogodka v luči izvedenčeve ugotovitve, da se škodni dogodek najverjetneje sploh ne bi bil zgodil, če material (litina) vztrajnika motorja ne bi imela napak? Oziroma zastavljeno drugače, ali je v konkretnih okoliščinah odsotnost zamenjave matice in moznika motorja predstavljala dejavnik (vzrok), ki »v rednem teku stvari«, »običajno«, »praviloma« privede do nastanka škodnega dogodka, kot je bil obravnavan v tej pravdi, ali pa je predstavljala zgolj (posredno oz. postransko) okoliščino, ki je ustvarila ugodne razmere za škodljivo delovanje neposrednih (glavnih, odločilnih) vzrokov? - Sta sodišči nižjih stopenj s tem, ko (s pomočjo sodnega izvedenca) nista ugotavljali razmerja med posameznimi vzroki, ki so botrovali škodnemu dogodku, ter teže vpliva vsakega posameznega vzroka na dogodek, postopali materialnopravno pravilno? - Ali sta sodišči I. in II. stopnje materialnopravno pravilno zaključili, da je vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastankom škode obstajala in da tudi ni bila z ničemer pretrgana? - Sta sodišči z zaključkom, da tožnik ni bil »ne laik in ne strokovnjak«, pravilno napolnili pravni standard v zvezi s tožnikovim statusom, ki je bil nato podlaga za oceno njegovega soprispevka k nastali škodi? - Je bil v pričujočem primeru sprejet materialnopravno pravilen zaključek glede višine soprispevka oškodovanca k nastali škodi?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženki nista izkazali izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).