Jedro

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. 4120844 z dne 27. 10. 2015 in št. 24 4120844 z dne 20. 8. 2015, s katerima je bilo odločeno, da je tožnik v obdobju od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 neupravičeno prejel nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Preplačilo je nastalo v višini 2.084,42 EUR, ki bi ga moral tožnik vrniti tožencu.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišč nižje stopnje, da ni mogoče ugotoviti preplačila nadomestila plače za nazaj. Po mnenju sodišča prve stopnje je ustavitev izplačevanja dajatve možna le za naprej. Sodišče druge stopnje je dodalo, da iz razloga, ker je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja z dnem 30. 4. 2015, torej za naprej, do preplačila za sporno obdobje ni prišlo. Tudi dejstvo, da je toženec v ustavitveni odločbi z dne 30. 4. 2015 odločil, da tožnik od 6. 12. 2014 nima več pravice do nadomestila, na to ne more vplivati. Toženec opozarja na sodno prakso, iz katere izhaja, da lahko uveljavlja vračilo preveč oziroma neupravičeno izplačanih dajatev za celotno obdobje, ko zavarovanec za tako dajatev ni več izpolnjeval pogojev. To lahko stori celo brez predhodne odločitve o ustavitvi izplačevanja z izdajo odločbe o ugotovitvi preplačila po pravilih o vračanju neupravičenega pridobljenega. V zvezi s tem opozarja na odločitve sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča. Sodišči sta iz navedenih razlogov zmotno uporabili materialno pravo, zato je njuna odločitev napačna.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).

7. V obravnavani zadevi gre za premoženjski socialni spor iz naslova vračila neupravičeno prejetega nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo in ne za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Sporna je odločitev o plačilu 2.084,42 EUR, kar ne presega 40.000,00 EUR. Zato revizija ni dovoljena. Preden je bila vložena, pa tudi ni bila predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.