Jedro

Odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka pod točko I ugotovilo, katere nepremične in premične stvari ter gotovina spadajo v zapuščino po pokojni M. M., umrli 17. 3. 2003, v drugem odstavku pa je presežni tožbeni zahtevek za ugotovitev večjega obsega zapuščine, med drugim tudi glede ¼ nepremičnin v vl. št. 50 in 287 k.o. ..., zavrnilo. V izreku pod točko II je ugotovilo neveljavnost darilne pogodbe, ki sta jo 15. 11. 2003 sklenila sedaj tudi že pokojni J. M. (vdovec zapustnice) in prva toženka (njegova druga žena), ki se nanaša na ½ v sodbenem izreku opredeljenega stanovanja, neveljavnost take vknjižbe, odredilo pa je tudi njen izbris ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Odločitev prvostopenjskega sodišča glede nepremičnin v k.o. ... temelji na presoji, da jih je J. M. kupil leta 1981 v času, ko je bila njegova zakonska zveza z zapustnico le še formalna, saj se je od nje že odselil in se priselil k sedanji prvi toženki, s katero je že imel dva otroka. Vložena je bila tudi tožba za razvezo zakonske zveze, do česar pa ni prišlo. S sedanjo prvo toženko je živel nekaj let, k zapustnici se je vrnil sredi 80-desetih let. V vmesnem obdobju kupljena nepremičnina zato ni skupno premoženje J. M. in zapustnice, njune življenjske skupnosti takrat ni bilo, ponovno sta jo obnovila šele čez nekaj let. J. M. se je kmalu po zapustničini smrti poročil s prvotoženko.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe, pritožbi tožnikov pa je ugodilo tako, da je prvostopenjsko sodbo spremenilo in ugotovilo, da tudi ¼ nepremičnin v k.o. ... spada v zapuščino po pokojni M. M. Spremembo je utemeljilo s stališčem, da zaradi obstoječe zakonske zveze med zapustnico in J. M. ni bilo konstitutivnih pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti s prvotoženko, saj je treba spoštovati načelo monogamije. Zato tudi iz skupnosti J. M. in prve toženke niso mogle nastati posledice na premoženjskem področju. Nato je pojasnilo, da stvarnopravna podlaga s strani tožencev ni bila zatrjevana, pač pa le namen J. M. pri nakupu, da si uredi življenjsko skupnost s prvo toženko. Na koncu je dodalo, da je v vmesnem obdobju nekaj dni v tednu preživel tudi s svojo ženo in skupnima otrokoma.

3. Prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno pravno vprašanje opredeljuje, ali lahko posameznik kljub formalnemu trajanju zakonske zveze z eno osebo istočasno ustvarja skupno premoženje za namen bivanja v zakonski ali izvenzakonski skupnosti z drugo osebo. Meni, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), saj življenjske skupnosti med M. M. in J. M. takrat dejansko ni bilo. J. M. je takrat živel v življenjski skupnosti, skupnem gospodinjstvu in čustveni navezanosti s prvotoženko. Predlagateljica tudi ne sprejema sklicevanja pritožbenega sodišča na 12. in 20. člen ZZZDR. Zatrjuje, da je izpodbijana odločitev drugačna kot v treh revizijskih zadevah, na katere se opredeljeno sklicuje.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da odgovor na vprašanje, ki ga predlagateljica postavlja, ne bi pripomogel k zanjo ugodnejši rešitvi tega spora. Revizijske zadeve, na katere se sklicuje, niso obravnavale tej zadevi enake ali podobne situacije (življenje z drugo osebo ob formalnem obstoju zakonske zveze in posledice na premoženjskem področju). Glede v točki 2 te odločbe povzetih dodanih razlogov pritožbenega sodišča, da je J. M. tudi v obravnavanem vmesnem obdobju po nekaj dni na teden živel z ženo in otrokoma, pa vrhovno sodišče ugotavlja, da jih prvotoženka v predlogu za dopustitev revizije niti ne omenja in torej tudi ne izpodbija z morebitnimi procesnimi kršitvami.

6. Ker zato ni izkazan obstoj pogojev iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je vrhovno sodišče na podlagi 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog prve toženke.