Jedro

Izločitev uradne osebe lahko predlaga samo stranka oziroma stranski udeleženec.

Sodišče ni upoštevalo dopolnitve revizije, ki je bila vložena po poteku zakonskega roka za vložitev revizije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 3. 2003, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport z dne 25. 2. 2003; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je zavrnilo tožnikov zahtevek za oprostitev plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom upravnega organa prve stopnje je bila zavržena tožnikova zahteva za izločitev uradne osebe– inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport A.A. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je zahtevo za izločitev uradne osebe podal tožnik kot pobudnik inšpekcijskega postopka, ki pa ni stranka v inšpekcijskem postopku, in pri tej ugotovitvi izhaja iz Zakona o šolski inšpekciji (ZSolI, Uradni list RS, št. 29/96) in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02). Upravni organ prve stopnje je tako pravilno in zakonito zavrnil tožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe. V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnik ustanovitelj firme A. d.o.o., da je solastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 100 k.o. ... in poslovne stavbe v izmeri 5432 m2 na parc. št. 200 k.o. ..., zato njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse ni ugodilo, saj s plačilom le-teh tožnikova sredstva za preživljanje ne bodo občutno zmanjšana.

Tožnik v pritožbi (sedaj reviziji) navaja, da je bil pri vpisu njegove hčerke B.B. na OŠ X kršen zakon, da nesodelovanje institucij predstavlja šikaniranje, da je z onemogočanjem njegove udeležbe v postopku kršena roditeljska pravica iz 53. člena Ustave Republike Slovenije ter da so v primeru oprostitev sodnih stroškov očetje v deprivilegiranem položaju.

Dne 27. 1. 2005 je tožnik vložil še dodatno obrazložitev k pritožbi, v kateri povzema postopek vpisa hčere B.B. na Osnovno šolo X. Tožena stranka na pritožbo (sedaj revizija) ni odgovorila.

S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, še ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, jo je vrhovno sodišče obravnavalo kot dovoljeno in pravočasno revizijo, dodatno obrazložitev pritožbe pa kot dopolnitev revizije. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, ker se glede na 2. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85 .člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

V obravnavani zadevi je sporna tožnikova zahteva za izločitev uradne osebe – inšpektorice Inšpektorata RS za šolstvo in šport A.A. Na podlagi določbe 1. odstavka 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami) lahko stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. Pri tem mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev. Iz navedene določbe izhaja, da lahko zahtevo za izločitev uradne osebe poda samo stranka, ker pa ima enake pravice kot stranka tudi stranski udeleženec postopka (tretji odstavek 43. člena ZUP), jo lahko vloži tudi stranski udeleženec. S sklepom Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport z dne 21. 11. 2002, s katerim je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za pregled spisa v zvezi z inšpekcijskim postopkom, pa izhaja, da tožnik nima položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v obravnavanem inšpekcijskem postopku ter da tudi ni izkazal pravnega interesa za pregled spisa v zadevi. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije je z odločbo z dne 22. 1. 2003, tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo, tako da je sklep postal dokončen, in ker v upravnih spisih ni podatka, da bi zoper navedeno odločbo z dne 22. 1. 2003 tožnik sprožil upravni spor, tudi pravnomočen. Ker tožnik torej ni stranka in tudi ne stranski udeleženec v spornem inšpekcijskem postopku, na podlagi citirane določbe 1. odstavka 37. člena ZUP ne more predlagati izločitve uradne osebe. Zato je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno in zakonito, ko je njegovo zahtevo za izločitev uradne osebe zavrgel. Pravilno pa sta storila tudi tožena stranka in sodišče prve stopnje, ki sta tožnikovo pritožbo oziroma tožbo zavrnila.

Vrhovno sodišče pritrjuje tudi obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje v zvezi s tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, pri čemer pavšalni revizijski ugovori, ki se nanašajo na domnevno diskriminacijo moških v postopkih oprostitve plačila sodnih taks, na pravilnost in zakonitost odločitve ne morejo vplivati.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

Tožnik je vložil pritožbo (ki se sedaj obravnava kot revizija) pravočasno, ne pa tudi dodatne obrazložitve kot dopolnitve pritožbe (ki se sedaj obravnava kot dopolnitev revizije). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge. Glede na 89. člen ZUS-1 se prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Vrhovno sodišče RS dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve revizije ugasnila, je Vrhovno sodišče RS ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.