Jedro

Po Zakonu o davčnem postopku je odpis dolga mogoč ob ugotovitvi, da bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegove družine (89. člen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.5.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K. z dne 8.6.1999. S to odločbo prvostopni davčni organ ni ugodil tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga iz samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. Ugotovil je, da za odpis niso izpolnjeni pogoji iz 89. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP), ker znašajo že dohodki tožnika in njegove žene v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge 161.295,00 SIT bruto mesečno, kar je več kot je zajamčeni osebni dohodek za navedene mesece po Sklepu o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka (Sklep; Uradni list RS, št. 3/98). Po Sklepu je namreč zajamčeni osebni dohodek na osebo - 37.045.00 SIT bruto.

Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in se v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUS sklicuje na razloge tožene stranke. Navaja, da se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da je zajamčeni dohodek tisti, ki vsaj v osnovi varuje materialno in socialno varnost posameznika. Zato so bile določbe 89. člena ZDavP, da se davčnemu zavezancu davčni dolg lahko v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, pravilno uporabljene. -V upravnih spisih je potrdilo P.U. d.d. L. z dne 13.11.1999, iz katerega izhaja, da je tožnikova žena v treh mesecih pred vložitvijo vloge za odpis davčnega dolga prejela na mesec 161.295,00 SIT bruto plače. Pravilno je stališče, da je za člana družine šteti edino še tožnikovo ženo. Hči je namreč poročena in po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih jo je dolžan preživljati njen zakonec, za preživljanje hčerinega otroka, tožnikovega vnuka, pa sta dolžna skrbeti oba starša, ne pa- stara starša. Tožnik v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo predvsem upoštevati, da je že od leta 1992 brez zaposlitve in da je v tem letu tudi prenehal z obrtno dejavnostjo. Dohodek na člana družine tudi ni bil pravilno ugotovljen, znesek iz potrdila ženinega delodajalca pa se nanaša na obdobje treh mesecev. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odpis davčnega dolga je urejen v 89. členu ZDavP in je mogoč ob ugotovitvi, da bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegove družine. ZDavP sicer ne določa kriterijev, po katerih bi bilo mogoče povsem jasno ugotoviti, kdaj bi izterjava lahko ogrozila preživljanje, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča treba navedeno določbo razlagati restriktivno in kot osnovni kriterij upoštevati bruto zajamčeno plačo, ki je po predpisih minimalni znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. Takšno stališče je vrhovno sodišče sprejelo že v zadevi, št. I Up 1231/2002-2 z dne 14.12.2004 in drugih. Zato se v obravnavani zadevi, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, da je bila v času, pomembnem za odločanje o tožnikovi vlogi za odpis davčnega dolga, mesečna plača tožnikove žene višja od zneska dveh zajamčenih plač, tožnik ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da je bil sam nezaposlen.

Glede na podatke upravnih spisov je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, da z izterjavo davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove žene. Vsebina potrdila P.U. d.d., L., je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presojena in ne drži pritožbeno zatrjevanje, da naj bi se bruto znesek 161.295,00 SIT nanašal na izplačila v obdobju treh mesecev. Pravilno je tudi stališče, da okoliščina, da poročena hčerka in njen sin živita s tožnikom in njegovo ženo v skupnem gospodinjstvu, ne pomeni, da ju je šteti za člana družine v smislu ureditve 89. člena ZDavP. Skupno gospodinjstvo namreč ne pomeni dolžnosti preživljanja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.