Jedro

Sodišče mora napraviti obrazložen sklep o tem, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi, in sicer do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Navedena anticipacija posledic je odvisna od narave ter teže (bodočih) kaznivih dejanj, in ne od vprašanja, ali je z že izvršenimi kaznivimi dejanji prišlo do neposredne ogrozitve ali poškodbe zavarovane dobrine.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom I Ks 61420/2011 z dne 3. 4. 2012 zoper obdolženega M. B. po vložitvi obtožnice podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in četrtem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) .

Višje sodišče v Kopru je s sklepom I Kp 61420/2011 z dne 13. 4. 2012 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo.

2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik iz vseh razlogov po 420. členu ZKP ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi. V zahtevi navaja, da v obravnavanem primeru ni podana ponovitvena nevarnost. Poudarja, da je bila obsojencu zasežena manjša količina konoplje, in sicer 197,64 g, ter da obdolženi še nikdar ni bil pravnomočno obsojen. Sodišče je subjektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, utemeljilo z dejstvom, da obdolženec brez izvrševanj kaznivih dejanja ne bi imel zadosti sredstev za preživljanje. Navedeno ne drži, saj je obdolženi dne 28. 11. 2011 sklenil pogodbo o zaposlitvi pri družbi L. d. d. Podaljšanje pripora bo imelo za posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi, s čimer vsekakor ne bo dosežen cilj ukrepa. Navaja tudi, da se je obdolženec po tem, ko je sodišče s sklepom z dne 24. 1. 2012 odločilo, da se pripor zoper obdolženca podaljša, nemudoma javil na policijski postaji v Izoli. Po oceni zagovornika pripor tudi ni sorazmeren ukrep. Ni jasno, zakaj tožilec ni predlagal odreditev hišnega pripora ali prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Sodišči prve in druge stopnje v obrazložitvi sklepa nista navedli konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je v obravnavanem primeru zdravje ljudi ogroženo, saj iz sklepov ni razvidno koliko je oškodovancev, ali je kateri izmed oškodovancev moral poiskati zdravniško pomoč ipd. Navajanje splošnih posledic uživanja prepovedanih mamil, ki so povzete iz literature, pa po presoji zagovornika ne zadošča. 3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila kot neutem eljeno. Po oceni vrhovne državne tožilke je sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo, na podlagi katerih okoliščin je zaključilo, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, pojasnilo pa je tudi, zakaj je bilo podaljšanje pripora nujno za izvedbo kazenskega postopka in varnost ljudi. Upoštevaje težo dejanja ter način izvršitve, tudi dosedanja nekaznovanost obdolženca ni relevantna. Navedbe zahteve, da gre v obravnavanem primeru za manjšo količino konoplje ter da si je obdolženec uredil zaposlitev, pa po oceni vrhovne državne tožilke nakazujejo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ne more biti predmet presoje v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Slednji je v izjavi na odgovor vrhovne državne tožilke vztrajal pri navedbah in predlogu zahteve.

B.

5. Vrhovno sodišče ne sledi stališču zagovornika, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu ni izkazan ter obrazložen. Držijo sicer navedbe zahteve, da obdolženec zaradi kaznivega dejanja še ni bil pravnomočno obsojen, vendar obdolženčeva predkaznovanost tudi ni nujen pogoj za obstoj ponovitvene nevarnosti. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice izhaja, da je senat zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti oprl na težo kaznivega dejanja (obdolženec naj bi večkrat prodal konopljo posameznim kupcem ter skupaj s soobdolženci izdelal laboratorij za pridelavo konoplje, kjer je bilo zaseženih 262 sadik konoplje, na domu pa naj bi hranil konopljo v teži 197,64 g) ter dejstvo, da gre za kontinuirano, rutinirano ter vztrajno izvrševanje kaznivih dejanj. Upoštevaje navedene okoliščine, ki ne utemeljujejo le visoke stopnje ponovitvene nevarnosti, temveč so prav tako relevantne za presojo neogibnosti pripora, je sodišče pravilno ocenilo, da je pri obdolžencu podana realna in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, ter da varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom. Zgolj dejstvo, da je obdolženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa nasprotnega zaključka ne omogoča. 6. Prav tako ni mogoče pritrditi navedbam zagovornika, da bi sodišči morali navesti okoliščine ter dokaze v zvezi z ogroženim zdravjem konkretnih oškodovancev. Res je sicer, da mora sodišče napraviti obrazložen sklep o tem, ali bi bila zaradi nevarnosti ponovitve določenega kaznivega dejanja lahko ogrožena varnost ljudi, in sicer do te mere, da to odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Navedena anticipacija posledic, ki lahko nastanejo z nadaljnjim izvrševanjem kaznivih dejanj, pa je odvisna od narave ter teže (bodočih) kaznivih dejanj, in ne od vprašanja, ali je z že izvršenimi kaznivimi dejanji prišlo do neposredne ogrozitve ali poškodbe zavarovane dobrine. V obravnavanem primeru, ko gre za večkratne prodaje prepovedanih drog ter izdelavo laboratorija za njihovo pridelavo, je jasno, da se s ponavljanjem takšnih dejanj resno ogroža zdravje ljudi. Vprašanje, ali je bilo zaradi obdolženčevega ravnanja zdravje konkretnih oseb že prizadeto pa je – tako za obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. členu KZ-1, kakor tudi za presojo nujnosti ter sorazmernosti pripora – pravno irelevantno.

7. V obravnavani zadevi pa je povsem nepomembno tudi dejstvo, da se je obsojenec ob vnovični odreditvi pripora nemudoma zglasil na policijski postaji, saj pripor zoper obdolženca ni bil odrejen iz pripornega razloga begosumnosti, temveč ponovitvene nevarnosti.

C.

8. Ker kršitve, na katere se sklicuje obdolženčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane, jo je Vrhovno sodišče, na podlagi 425. člena ZKP, zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.