Jedro

Predmet tega spora je vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja v tujini v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 9. 11. 2015 v 3. točki izreka (I. točka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 26.154,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini (II. točka). Poleg tega je zavrnilo zahtevek za plačilo 172,36 EUR (III. točka) ter ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 2.111,42 EUR (IV. točka). V delu, ki se nanaša na priznanje pravice do zdravljenja v tujini, je tožbo zavrglo (V. točka) ter sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka (VI. točka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo toženke glede sklepa o zavrženju dela tožbe v V. točki. Pritožbi tožnice je ugodilo, pritožbi toženke glede sodbe pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v II. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 23.654,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2017 dalje do plačila; v preostalem (za plačilo zneska 2.500,00 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo; poleg tega je VI. točko izreka glede stroškov postopka spremenilo tako, da je znesek 1.885,74 EUR znižalo na 1.793,00 EUR. V preostalem je pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije VIII DoR 53/20181 in, kot sama navaja, iz previdnosti tudi predmetno revizijo.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, v nadaljevanju ZDSS-1) v 31. členu med drugim določa, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka) ter v tistih premoženjskih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka). V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR.

6. Tožnica je pred zdravljenjem v tujini podala zahtevo za odobritev takšnega zdravljenja, kar je toženka z odločbo zavrnila, tožnica pa zoper to odločitev ni uveljavljala sodnega varstva. Nato je po opravljenem zdravljenju v tujini od toženke zahtevala plačilo stroškov zdravljenja v višini nastalih stroškov, kar je predmet tega spora. Sodišče druge stopnje je med drugim odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti 23.654,21 EUR stroškov zdravljenja v tujini.

7. Predmet tega spora je torej vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že enkrat (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja zato v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor. Sporna je odločitev o povračilu 23.654,21 EUR stroškov, kar ne presega revizijskega praga 40.000,00 EUR, zato revizija v tem sporu ni dovoljena.

8. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

1 Revizijsko sodišče je s sklepom z dne 17. 5. 2018 revizijo dopustilo.