Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep drugostopenjskega sodišča o (delni) razveljavitvi obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča in o vrnitvi zadeve v navedenem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval, da mu mora toženec plačati 1.822.000 SIT odškodnine za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, ki mu jo je povzročil v dveh škodnih dogodkih (pretepih 18.11.2000 in 20.2.2001), z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec tožniku plačati 484.000 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbo zoper takšno sodbo je vložil samo tožnik; izpodbijal jo je v delu, s katerim je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen.

3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo v celotnem zavrnilnem delu, poleg tega pa delno tudi v obsodilnem, in sicer za znesek nad 370.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Zoper tisti del sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je le-to razveljavilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča za znesek, ki presega 370.000 SIT in ki ni bila izpodbijana s pritožbo, je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) ter relativno bistveno kršitev procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 359. členom ZPP. Opozarja, da je sodišče druge stopnje odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo odločeno in da je poseglo v pravnomočno odločbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

5. Po določbi prvega odstavka 385. člena ZPP Državno tožilstvo Republike Slovenije lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo.

6. Sodišče odloča s sodbami in, če je tako posebej določeno, s sklepi (tretji odstavek 128. člena ZPP). Pravnomočna postane sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, če je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe (prvi odstavek 319. člena ZPP) ali o pobotnem ugovoru (tretji odstavek istega člena); enako velja za s sodbami izenačene meritorne sklepe (na primer v sporih zaradi motenja posesti, plačilne naloge - drugi in četrti odstavek 128. člena ZPP).

Pravnomočni postanejo tudi sklepi, s katerimi se postopek konča (na primer sklep o zavrženju tožbe) in s katerimi so strankam naložene obveznosti (na primer plačilo stroškov postopka, plačilo denarne kazni in podobno)(1).

7. Sklep drugostopenjskega sodišča o (delni) razveljavitvi obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča (glede razlike med 484.000 SIT in 370.000 SIT) in o vrnitvi zadeve v navedenem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni pravnomočna odločba v smislu zgoraj pojasnjenega. Zahteva za varstvo zakonitosti je zato nedovoljena in jo je moralo vrhovno sodišče zavreči (prvi odstavek 374. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP)(2).

8. Vrhovno sodišče dodaja, da je drugostopenjsko sodišče sicer res procesno napačno razveljavilo del obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča, ki sploh ni bil izpodbijan s pritožbo: po določbi prvega odstavka 350. člena ZPP namreč lahko sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; toda o tem delu zahtevka pritožbeno sodišče ni odločilo (zato ni podana absolutna bistvena kršitev procesnih pravil iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in ni spremenilo sodbe v škodo tiste stranke, ki se je pritožila (zato tudi relativne kršitve procesnih pravil iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 359. členom ZPP ni).

Op. št. (1): Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, strank 312, Siniša Triva in Mihajlo Dika, Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2002, stran 629 in 642. Op. št. (2): Primerjaj sklep II Ips 195/2002.