Jedro

Revizija se dopusti glede preizkusa stališč sodišč nižjih stopenj glede priposestvovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede preizkusa stališč sodišč nižjih stopenj glede priposestvovanja.

Obrazložitev

1. Tožnik je trdil, da je sporna parcela (parc. št. 75/5.S k. o. ...) del prejšnje nepremičnine parc. št. 75/2, ki sta jo podedovali pravna prednica tožnika in pravna prednica toženca, vsaka do ½, nato pa sta jo s sodno poravnavo leta 1969 razdelili in opravili parcelacijo na dve novi nepremičnini – parc. št. 75/5 (severni del stavbe, ki ga je izključno, mirno in dobroverno uporabljala pravna prednica tožnika, nato pa tudi tožnik) in 75/2 (južni del stavbe, ki ga je izključno uporabljala pravna prednica toženca). Zemljiškoknjižno stanje je ostalo nespremenjeno (solastnina po enakih deležih se je prenesla na novi nepremičnini), tožnik pa je od svoje pravne prednice najprej kupil ½ parc. št. 75/5 (leta 1992), nato pa še ½ parc. št. 75/2 (leta 1998). Pozneje je toženec ½ parc. št. 75/5 pridobil v izvršbi, preostalo polovico iste nepremičnine pa mu je leta 2013 podarila njegova pravna prednica (mati). Tožnik je trdil, da je pravkar navedena pogodba nična, saj sta pogodbenika z njo nemoralno izkoristila neusklajeno zemljiškoknjižno stanje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na ½ nepremičnine parc. št. 75/5.S k. o. ... in za vknjižbo te pravice, tožniku pa je naložilo, naj navedeno nepremičnino prepusti v posest tožencu, mu izroči ključe vhodnih vrat na zahodni strani nepremičnine in opusti vsakršno poseganje v toženčevo lastninsko pravico na navedeni nepremičnini. Zavrnilni del sodbe je oprlo na stališče, da priposestvovanje idealnega deleža ni mogoče in se sklicevalo na sodno prakso revizijskega sodišča (odločbi II Ips 178/2009 z dne 6. 10. 2011 in II Ips 571/2009 z dne 6. 6. 2013).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Soglašalo je s stališčem, da tožnik neutemeljeno uveljavlja priposestvovanje tistega dela nepremičnine, ki ga je pravna prednica toženca slednjemu podarila. Menilo je, da bi moral tožnik zahtevati ugotovitev ničnosti te pogodbe oziroma izbrisno tožbo, a tega ni storil. Dodalo je, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal dobre vere za priposestvovanje, prav tako pa ni navedel, kaj sporni idealni delež predstavlja v naravi.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je možno in dopustno priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine, če je priposestvovalec vknjižen kot solastnik, pri tem pa ima v lastniški, dobroverni, na podlagi pravnega posla in nemoteni posesti celotno priposestvovalno dobo celotno nepremičnino, torej tudi preostali solastniški delež; (2) ali je bilo takšno priposestvovanje mogoče in dopustno po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; (3) ali naknadna izguba vknjiženega solastniškega deleža na tej nepremičnini onemogoča uveljavitev solastniškega deleža na preostalem solastniškem deležu, čeprav so se pogoji za priposestvovanje stekli že pred izgubo; (4) ali je uveljavljanje priposestvovanja zoper nedobrovernega pridobitelja nepremičnine pogojeno z izbrisno tožbo oziroma s tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, na podlagi katere je pridobitelj pridobil lastninsko pravico na že priposestvovani nepremičnini, ali pa zadostuje dokaz, da nedobroverni pridobitelj ne more obdržati lastnine, ker niso podani pogoji iz drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika; in (5) ali je tožba za uveljavitev priposestvovanja v takšnem primeru nesklepčna, če ni hkrati vložena ničnostna oziroma izbrisna tožba. Predlagatelj nasprotuje stališčem izpodbijane sodbe, pomembnost vprašanj pa utemeljuje z neenotnostjo sodne prakse višjih sodišč(1) in z neuporabljivostjo stališč sodne prakse revizijskega sodišča, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.(2) Poudarja, da zahteva ugotovitev lastninske pravice na idealnem deležu, ki mu je ostal od celotne (že priposestvovane) nepremičnine, ko mu je bil preostali delež prodan na javni dražbi. Do tega argumenta, ki ga je izpostavil v pritožbi, se pritožbeno sodišče ni opredelilo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Opozarja, da stališča v izpodbijani sodbi odstopajo od stališč v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1762/2012 z dne 12. 12. 2012 in sklepu Višjega sodišča v Kopru I Cp 586/2006 z dne 3. 10. 2006. Op. št. (2): Odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 178/2009 z dne 6. 10. 2011 in II Ips 571/2009 z dne 6. 6. 2013.