Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča izvedenci kot strokovni pomočniki sodišča (in ne stranke postopka) niso podvrženi sistemu prekluzij, zato se tudi prepoved pritožbenih novot iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nanje ne razteza. To izhaja že iz jezikovne razlage prvega odstavka 286. člena ZPP, v kateri je zakonodajalec izrecno naslovil stranke: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, […]." Isti pomen izhaja tudi iz namenske razlage. Smoter ureditve prekluzij v pravdnem postopku je namreč, da se od strank (in predvsem odvetnikov kot njihovih pooblaščencev) dosežeta pričakovana skrbnost in trud, ki naj (so)prispevata h koncentraciji in pospešitvi postopka. Poseg v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave RS ene stranke namreč upravičuje pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS nasprotne stranke. Ščiti torej stranko pred procesno neaktivnostjo nasprotne stranke, s čimer se zagotavlja večja vsebinska kvaliteta sodnega varstva v razumnem roku. Vrhovno sodišče je pretehtalo, da v razmerju izvedenca do strank potrebe po takšni zaščiti in intervenciji ni. Sicer pa postopek izplačila nagrade izvedencu predstavlja samostojno celoto, o kateri se odloča neodvisno od postopka o glavni stvari, zato ne more povzročiti zastoja v procesu vsebinskega odločanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep višjega sodišča v zvezi s popravnim sklepom

I. spremeni tako, da:

- se v I. točki izreka znesek 251 EUR zviša za 77 EUR (na 328 EUR);

- se v IV. točki izreka znesek 55,22 EUR zviša za 16,94 EUR (na 72,16 EUR) ter

II. razveljavi v II. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne višjemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Pred sodiščem prve stopnje poteka nepravdni postopek zaradi odvzema otroka staršem. V njem je bila izdana začasna odredba, s katero je otroka odvzelo očetu in materi ter ga namestilo v zavod. Po zaslišanju izvedenk na pritožbeni obravnavi je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 29. 3. 2024 pritožbi očeta ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za odvzem otroka staršem in namestitev v zavod.

2. Višje sodišče je kot prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 5. 6. 2024 odmerilo nagrado eni od izvedenk za podajo ustnega mnenja na pritožbeni obravnavi, in sicer: (I.) priznalo plačilo zneska 251 EUR; (II.) obračunalo akontacijo dohodnine in v breme sodišča naložilo plačilo prispevkov, in sicer 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu; (III.) odredilo nakazilo zneska na transakcijski račun izvedenke, (IV.) ugotovilo, da je sodna izvedenka zavezanka za plačilo davka na dodano vrednost (z navedbo njene davčne številke); (V.) navedlo, da se zgoraj navedeni zneski izplačajo iz proračunskih sredstev. Ker izvedenka v priglasitvi stroškov oziroma nagrade ni navedla nobenih dejstev ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je treba izvedensko mnenje oceniti kot zelo zahtevno, je višje sodišče sklenilo, da ji že zato ni mogoče priznati priglašene nagrade za ustno podajanje zelo zahtevnega mnenja. Na to pa ne vpliva, da je bilo pisno mnenje, ki ga je podala pred sodiščem prve stopnje, ocenjeno kot bolj zahtevno, saj je tisto mnenje ovrednoteno in nagrajeno posebej. Poudarilo je, da je v ustnem podajanju mnenja šlo le za to, da so se pojasnile določene vrzeli v že podanem mnenju, ki jih prvostopenjsko sodišče očitno ni zaznalo, in sklenilo, da se tega samo po sebi ne more označiti kot zelo zahtevno.

3. Zoper navedeni sklep se je pritožila izvedenka. Višjemu sodišču očita, da ni upoštevalo, da je zavezanka za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV). Navaja, da je mnenje zelo zahtevno zaradi vsebine sodnega postopka, saj gre za nepravdno zadevo glede odvzema otroka, kar je strokovno izjemno kompleksno in zaradi dolgoročnih posledic za razvoj otroka zelo odgovorno področje dela, ki zahteva multidisciplinarni pristop ter uporabo več različnih subspecialističnih znanj iz družinske dinamike, nevrobiologije, teorije navezave, ocene osebnostnih značilnosti, starševskih kapacitet. Izvedenka je strokovno sodelovala s klinično psihologinjo za otroke in mladostnike ter opravila več daljših konzultacij, konzultacijo sta izvedenki opravili tudi v sklopu priprave na obravnavo v tej zadevi.

4. Višje sodišče je nato izdalo popravni sklep z dne 18. 6. 2024, s katerim je sklep z dne 16. 5. 2024 o odmeri izvedenine popravilo tako, da je v IV. točki dodalo stavek: "DDV znaša 55,22 EUR.", v V. točki izreka pa vrinjeni stavek "vključno z DDV iz IV. točke".

5. Vrhovno sodišče odloča o pritožbi izvedenke zoper izpodbijani sklep višjega sodišča kot pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 37. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Pritožba je utemeljena.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča izvedenci kot strokovni pomočniki sodišča (in ne stranke postopka) niso podvrženi sistemu prekluzij, zato se tudi prepoved pritožbenih novot iz prvega odstavka 337. člena ZPP nanje ne razteza. To izhaja že iz jezikovne razlage prvega odstavka 286. člena ZPP, v kateri je zakonodajalec izrecno naslovil stranke: "Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, […]." Isti pomen izhaja tudi iz namenske razlage. Smoter ureditve prekluzij v pravdnem postopku je namreč, da se od strank (in predvsem odvetnikov kot njihovih pooblaščencev) dosežeta pričakovana skrbnost in trud, ki naj (so)prispevata h koncentraciji in pospešitvi postopka. Poseg v pravico do izjavljanja iz 22. člena Ustave ene stranke namreč upravičuje pravica do sojenja v razumnem roku iz prvega odstavka 23. člena Ustave nasprotne stranke. Ščiti torej stranko pred procesno neaktivnostjo nasprotne stranke, s čimer se zagotavlja večja vsebinska kvaliteta sodnega varstva v razumnem roku. Vrhovno sodišče je pretehtalo, da v razmerju izvedenca do strank potrebe po takšni zaščiti in intervenciji ni. Sicer pa postopek izplačila nagrade izvedencu predstavlja samostojno celoto, o kateri se odloča neodvisno od postopka o glavni stvari, zato ne more povzročiti zastoja v procesu vsebinskega odločanja.

8. Vrhovno sodišče sicer ocenjuje, da bi bila utemeljitev večje zahtevnosti dela ob priglasitvi stroškov (v konkretnem primeru v dopisu z dne 7. 4. 2024) bolj ekonomična (presoja večje zahtevnosti se ne bi preložila na drugostopenjsko sodišče), od izvedenke pa ne bi terjala pretiranega napora oziroma nič večjega, kot ga je vložila kasneje v pritožbi. Ne glede na to je ob zgoraj pojasnjenem ne more doleteti posledica, ki se vrednostno odrazi v nižjem izplačilu nagrade. Zato Vrhovno sodišče šteje njeno utemeljitev višje zahtevnosti opravila v pritožbi za pravočasno in upoštevno.

9. Sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca (prvi odstavek 42. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih; v nadaljevanju Pravilnik).

10. Vrhovno sodišče, je, drugače kot višje sodišče, presodilo, da so bile priprave izvedenke na ustno podajanje mnenja zelo zahtevne (neodvisno od ocenjene stopnje zahtevnosti pisnega mnenja pred sodiščem prve stopnje) zaradi vsebine sodnega postopka - nepravdnega postopka zaradi odvzema otroka. Gre namreč za strokovno izjemno kompleksno in zaradi dolgoročnih posledic za razvoj otroka zelo odgovorno področje dela, ki zahteva multidisciplinarni pristop ter uporabo več različnih subspecialističnih znanj iz družinske dinamike, nevrobiologije, teorije navezave, ocene osebnostnih značilnosti, starševskih kapacitet. Ni mogoče spregledati, da je izvedenka strokovno sodelovala z izvedenko z drugega področja - klinično psihologinjo za otroke in mladostnike, s katero sta se posvetovali v sklopu priprave na pritožbeno obravnavo. Priprava na podajo ustnega mnenja na pritožbeni obravnavi je bila zelo zahtevna tudi zaradi obsežnosti sodnega spisa. Po presoji Vrhovnega sodišča dejstvo, da naj bi šlo po oceni višjega sodišča le za zapolnjevanje vrzeli podanega mnenja, ne znižuje stopnje zahtevnosti podaje ustnega mnenja. Prav to je od izvedenke terjalo še temeljitejši študij in bolj poglobljeno poznavanje že podanega mnenja, da se odpravi storjene nedoslednosti oziroma prepreči morebitne nove. V resnici niti ni šlo "le" za zapolnjevanje vrzeli, marveč za podajo mnenja o nujnosti odvzema otroka (o vrsti in stopnji njegove ogroženosti), tokrat pred višjim sodiščem.

11. Navedeno pomeni, da je izvedenka na podlagi prvega odstavka 41. člena Pravilnika upravičena do nagrade za ustno podajanje mnenja v višini 230 EUR. Znesek iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa se torej zviša za 77 EUR. Temu primerno se zviša tudi znesek DDV iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa, in sicer za 16,94 EUR.

12. S sklepom z dne 5. 6. 2024, v katerega je po vložitvi pritožbe izvedenke poseglo višje sodišče s popravnim sklepom z dne 18. 6. 2024, je sodišče obračunalo hkrati DDV in prispevke, kar se izključuje. Izvedenkin dohodek je tako obravnavalo kot dohodek iz naslova izvedenkine gospodarske dejavnosti in dohodek iz drugega pravnega razmerja. Izpodbijana odločitev, ki ima za posledico dvakratno plačilo prispevkov (v konkretnem primeru s strani izvedenke in sodišča), je materialnopravno zmotna. Glede na to, da iz priglasitve stroškov izhaja, da izvedenka dr. A. A., zaposlena kot A. A., s. p., opravlja samostojno dejavnost oziroma pridobiva dohodek iz dejavnosti, a tudi, da je bila v času opravljanja storitve za potrebe sodišča (le obvezno pokojninsko in invalidsko) zavarovana po drugi podlagi (19. členu ZPIZ-2), bo moralo višje sodišče razjasniti izvedenkin zavarovalni status v času opravljene storitve.

13. Ker so podani tako uveljavljani pritožbeni razlog kot tudi po uradni dolžnosti upoštevna kršitev materialnega prava, je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi izvedenke in delno spremenilo izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, delno pa ga razveljavilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Napotki so razvidni iz 13. točke tega sklepa.

-------------------------------

A. Galič, v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev komentarja - A, Fakulteta za državne in evropske študije, 2011, str. 291.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 286, 286/1, 337, 337/1, 357a

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 42, 42/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.