Jedro

Pogodba opredeljena kot daritev za primer smrti v paragrafu 956 ODZ je bila kot taka realizirana (teorija realizacije), saj se je darilodajalec zavezal izpolniti obveznost, obdarjenka pa je to pravico prevzela (soglasje volj).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki in stranska intervenientka krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je Darilna pogodba za slučaj smrti z dne 17. 3. 1989, katere izvirnik se nahaja v zbirki listin pod Dn. št. 220/93 Okrajnega sodišča v Murski Soboti, neveljavna; da se vpisana prepoved odtujitve in obremenitve pod Dn. št. 220/93 v korist toženke vknjižene na podlagi Darilne pogodbe za slučaj smrti pri nepremičninah parc. št. 837/4 in 837/5 k.o. S. po uradni dolžnosti izbriše; da je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižnim predpisom ustrezajočo listino, na podlagi katere se bo mogel pri citiranih nepremičninah vknjižiti izbris v njeno korist vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve v roku 15 dni, ker bo sicer tako listino nadomestila ta sodba, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške (točka I izreka izpodbijane sodbe).

Odločilo je še, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) dolžna plačati toženi stranki (v nadaljevanju toženka) 2.006,40 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (točka II izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, ki jih je napravilo na podlagi listin, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni se moč strinjati, da je bilo zadoščeno predpisani strogi obličnosti izrecne odpovedi preklica te daritve s tem, ko je sodnik na naroku 5. 1. 1994 ugotovil, da pogodba ni overjena in je zaradi tega ta isti sodnik opravil overitev pogodbe. Ta okoliščina v ničemer ne kaže na to, da je overitev ustrezno opravljena. Z akademskega vidika je celo vprašljivo ali je bil predsednik senata upravičen opraviti overovitev pogodbe, o kateri je tekla pravda pred njim in je tudi to okoliščina, ki govori v smeri, da overitev ni bila ustrezna. Nehote se vsiljuje misel, da gre za overitev, ki jo je opravil sodnik, ki sicer ni opravljal overitev pogodb. Z zapisom „navedeno darilno pogodbo za slučaj smrti z dne 17. 3. 1989 je sodnik navzočima pogodbenikoma prebral, obrazložil in opozoril stranki na pravne posledice take pogodbe, predvsem v smislu določila 956 Obče državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) in Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), nakar sta stranki izjavili, da je pogodba zapisana po njuni volji in sta jo tudi lastnoročni podpisali“, ni zadoščeno določilu 956 ODZ. Le ta jasno zahteva, da se mora darovalec izrecno odpovedati pravici preklicati pogodbo. Temu bi bilo zadoščeno le v primeru, če bi bilo zapisano, da se darovalec tej pravici odpoveduje, kar pa ni bilo narejeno, nasprotno, v pogodbi je celo zapisano, da se bo razveljavila za polovico podarjene nepremičnine, če se bo stranska intervenientka v tej pravdi vrnila v Jugoslavijo. Glede na takšno vsebino pogodbe je sploh vprašljivo ali takšen zapis ne nasprotuje prisilnemu delu predpisa 956 ODZ, ki po eni strani zahteva, da se darovalec izrecno odpove pravici do preklica pogodbe, vsebina zapisa v pogodbi pa ga sili v preklic dela pogodbe, če bo takšna zahteva tretjega. Po trdnem prepričanju tožnika notar (v danem primeru sodnik) takšne pogodbe ne bi smel overiti. Na neizpolnjeno obličnost v smislu večkrat citiranega določila ODZ tudi ne vpliva ugotovitev sodišča, da je v okviru pravde P 306/93 tožnik z nasprotno tožbo uveljavljal razveljavitev te pogodbe. Glede na navedene očitke je poleg zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodišče storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je tožnik v tožbenih trditvah jasno zatrjeval, da bi za ustrezno odpoved pravici do preklica darila moralo biti zapisano, da se tožnik odpoveduje takšni pravici, na to trditev pa sodba ne da odgovora. Evidentno je, da se tožnik izrecno ni odpovedal preklicati darilne pogodbe za primer smrti, zato je podana zmotna uporaba materialnega prava, sodišče je napačno uporabilo določilo 956 ODZ. Priglaša stroške.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene trditve kot neutemeljene, navaja, da je bil tožnik prisoten pri vseh podpisih, kar izhaja iz identifikacijskih podatkov iz osebne listine in je v pravdni zadevi P 306/93 dne 3. 12. 2002 pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti ponovno podpisal sodni zapisnik z vsebino, da vse pogodbe (vse tožbe), ki se v tej pravdi izpodbijajo, ostanejo v veljavi tako kot so bile sklenjene, pri čemer je bil tožnik ustrezno zastopan po odvetniku. Priglaša stroške.

4. Stranska intervenientka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene trditve v celoti, pri čemer navaja, da dejstvo, da je sodnik 5. 1. 1994 opravil overitev, ne more vplivati na neveljavnost darilne pogodbe za slučaj smrti, stranke ne morejo vplivati na to, kateri sodnik bo opravil overitev, saj je to dejanje sodne pristojnosti, navedbe tožnika v tej smeri pa popolnoma neutemeljene. Poleg tega je bil tožnik prisoten na sodišču pri vseh podpisih ter je podpisoval listine v prisotnosti sodnega osebja tako pri overitvi podpisa darilne pogodbe 2. 3. 1989 kot pri kasnejši overitvi 17. 3. 1989 in še 5. 1. 1994. Priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek na neveljavnost darilne pogodbe za slučaj smrti1, ter da se vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist toženke kot obdarjenke pri nepremičninah last darilodajalca do celote po uradni dolžnosti izbriše oziroma je izbrisno dovolilo dolžna izstaviti toženka. Ugotovilo je, da iz sodnega zapisnika overitve izrecno izhaja, da je sodnik navzočima pogodbenikoma pogodbo prebral, obrazložil in opozoril na pravne posledice le te, predvsem v smislu paragrafa 956 ODZ, iz katerega sicer jasno izhaja darovalčeva izrecna odpoved pravici do preklica. Hkrati je ugotovilo, da je bila pogodba pravilno zapisana po volji pogodbenih strank, ki sta jo tudi lastnoročno podpisali, ter še, da tožnik ni zatrjeval obstoj izjem iz paragrafov 946 - 954 ODZ, iz trditvene podlage izhaja le, da se mu je 8. 12. 1996 rodil sin, ki je oseba s posebnimi potrebami in ima tožnik kot oče podaljšano roditeljsko pravico.

7. V našem primeru se na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)2 uporablja ODZ, ki je edini v času pred uveljavitvijo OZ urejal darilno pogodbo in splošne določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR)3. Ker je bila obravnavana darilna pogodba za slučaj smrti sklenjena v času pred uveljavitvijo OZ, določbe katerega se ne uporabljajo za obligacijska razmerja nastala pred njegovo uveljavitvijo, je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti ODZ in ZOR.

8. V paragrafu 956 ODZ, ki ureja daritev za primer smrti, je določeno, da je daritev, ki naj se izpolni šele po darovalčevi smrti, veljavna kot volilo, ako so upoštevane predpisane obličnosti. Za pogodbo jo je imeti le, ako jo je obdarjenec prejel, ako se je darovalec izrečno odrekel pravici jo preklicati, in ako se je pismena listina o tem izročila obdarjencu.

9. Tožnik kot darilodajalec se na neveljavnost sklenjene darilne pogodbe za slučaj smrti sklicuje zgolj iz razloga, ker v njej ni zapisa, da se je kot darovalec izrecno odrekel pravici se preklicati to pogodbo.

10. Paragraf 946 ODZ izrecno določa, da se darilne pogodbe praviloma ne smejo preklicati. Prekličejo pa se lahko v primeru obstoja katerekoli od šestih izjem, določenih v paragrafih 947 - 954. Tožnik kot darovalec se na te izjeme v svojih tožbenih trditvah ne sklicuje, golo dejstvo, da se mu je po sklenitvi darilne pogodbe rodil otrok, ki je otrok s posebnimi potrebami, pa samo po sebi ne zadošča za preklic darilne pogodbe.

11. Zgolj zaradi dejstva (tožbene trditve tožnika), da ni bilo zadoščeno strogi obličnosti zaradi odsotnosti zapisa, da se darovalec izrecno odreka pravici preklicati darilno pogodbo za slučaj smrti, le te ni moč šteti za nične (neveljavne). Čeprav je ODZ kot predpostavko pogodbe o daritvi za primer smrti določal tudi darovalčevo izrecno odpoved pravici do preklica, je ta določba služila zgolj jasnemu razlikovanju med preklicno izjavo poslednje volje in pogodbo o daritvi za primer smrti4. Takšne pogodbe ni moč kadarkoli enostransko preklicati5, temveč, kot že rečeno, jo je mogoče preklicati zgolj iz razlogov, določenih v paragrafih 947 - 954 ODZ.

12. Darilna pogodba za primer smrti je posebna vrsta darilne pogodbe, gre za darilno obljubo, za darilo, pri katerem je izpolnitev darovalčeve obveznosti odložena do njegove smrti.

Za nastanek darilne pogodbe morajo biti izpolnjene štiri predpostavke, in sicer prava volja pogodbenih strank, možnost in dopustnost predmeta pogodbe, poslovna sposobnost pogodbenih strank in posebna oblika.

13. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so bile vse predpostavke v obravnavanem primeru ob sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti izpolnjene. Tožnik ne zatrjuje, da v času sklenitve pogodbe ni imel volje za sklenitev takšne pogodbe, zato je nedvomno šteti, da je bilo soglasje volj obeh pogodbenih strank glede same sklenitve in vsebine podano. Obstajal je darilni namen na toženko kot obdarjenko brezplačno prenesti lastninsko pravico na nepremičninah last tožnika kot darilodajalca do celote ob njegovi smrti. Voljo in poslovno sposobnost obdarjenke (tožnikove hčere), ki je bila v času sklepanja pogodbe mladoletna, je povsem nadomestila njena mati kot zakonita zastopnica, ki je v imenu obdarjenke sodelovala tako ob zapisu darilne pogodbe kot tudi ob njeni overitvi. Dopusten je bil tudi predmet pogodbe, šlo je za nepremičnino vpisano v zemljiško knjigo, v celoti v lasti darilodajalca. Zadoščeno je bilo tudi obličnosti v smislu, da je bila pogodba sklenjena pred odvetnikom in overjena pred sodnikom. Pomanjkljivost v obličnosti je bila zgolj v dejstvu, da je v njej izostal zapis, da se tožnik kot darilodajalec odpoveduje pravici do preklica te pogodbe. Vendar pa posledica te pomanjkljivosti ne more biti ničnost pogodbe (prvi odstavek 70. člena ZOR)6. Pogodba opredeljena kot daritev za primer smrti v paragrafu 956 ODZ je bila kot taka realizirana (teorija realizacije), saj se je darilodajalec zavezal izpolniti obveznost, obdarjenka pa je to pravico prevzela (soglasje volj). Nenazadnje je bila v posledici sklenitve obravnavane darilne pogodbe za slučaj smrti vpisana v zemljiško knjigo na nepremičninah, ki so bile predmet daritve, prepoved odtujitve in obremenitve, slednje tudi po volji obeh pogodbenih strank. Izostanek zapisa, da se darilodajalec odpoveduje preklicati pogodbo, zato avtomatsko ne pomeni njene neveljavnosti in ne utemeljuje zahteve po izbrisu. Gre vendarle za dvostranski pravni posel, ki na eni strani pomeni veljaven nastanek darovalčeve obveznosti ter na drugi strani podano soglasje obdarjenke, ki s tem ne prevzema nobene obveznosti, temveč le pravico. Pogodbeni stranki sta torej izpolnili svoje obveznosti po tej pogodbi (73. člen ZOR).7

14. Glede na navedene razloge je odpadla potreba po odgovarjanju na vsa ostala pritožbena izvajanja tožnika, tako glede njegovega dvoma v pravilnost overitve pred sodiščem, saj gre za javno listino8 (224. člen ZPP), kot tudi glede odpovedi pravice, če se stranska intervenientka vrne v Jugoslavijo, saj navedeno v ničemer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.

15. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

16. Tožnik je s pritožbo v celoti propadel, zato je dolžan sam nositi nastale mu stroške pritožbenega postopka. Prav tako sta dolžni nositi svoje stroške pritožbenega postopka, nastale v zvezi z odgovoroma na pritožbo, toženka in stranska intervenientka, saj njuna odgovora v ničemer nista doprinesla k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Darilna pogodba za slučaj smrti je bila sestavljena pred odvetnikom dne 17. 3. 1989 v navzočnosti darilodajalca (tožnika) in zakonite zastopnice in matere A. A. (stranske intervenientke) v korist njune hčere, takrat še nedoletne B. B. kot obdarjenke (toženka), ki je bila kasneje, ponovno v prisotnosti darilodajalca in zakonite zastopnice darilojemalke overjena pred sodnikom na takratnem Temeljnem sodišču v Murski Soboti, Enoti v Murski Soboti, dne 5. 1. 1994 pod št. II R 3/94. 2 Uradni list RS, št. 83/01 z dne 25. 10. 2001 s spremembami (OZ-A - Uradni list RS, št. 40/2007 z veljavnostjo od 22. 5. 2007) z veljavnostjo od 1. 1. 2002. 3 Uradni list SFRJ, št. 29/78. 4 B. Podgoršek in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (Posebni del), 3. Knjiga, stran 502. 5 Darovalec z izjavo o preklicu odstopi od darilne pogodbe in zahteva vrnitev darila. 6 Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. 7 Pogodba, za katero se zahteva pismena oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega. 8 Kadar gre za javno listino, se njena vsebina šteje za resnično, razen če se ne dokaže drugače.