Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik (oče) in toženka (tedaj mld. hčerka, zastopana po mami/stranski intervenientki) sta leta 1989 sklenila darilo za slučaj smrti. Na njeni podlagi naj bi toženka z očetovo smrtjo postala lastnica vseh njegovih nepremičnin, glede katerih je bila nato v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist toženke. Leta 1994 je sodnik, ki je sodil v drugi pravdni zadevi med istima strankama, a v obrnjenih procesnih položajih, to pogodbo overil na sodni zapisnik. Tedaj je bila sestavljena listina, iz katere izhaja, da je sodnik pogodbo prebral, obrazložil in opozoril na njene pravne posledice, predvsem v smislu § 956 Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Tožnik trdi, da pogodba ne izpolnjuje strogih obličnostnih zahtev, ker ne vsebuje njegove izrecne odpovedi pravici do preklica, kot to zahteva § 956 ODZ; da je zapisana tako, da je za polovico premoženja pogojno veljavna, in da jo je upravičen preklicati, ker se mu je po njeni veljavni sklenitvi rodil otrok s posebnimi potrebami. Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe za slučaj smrti (vmesni ugotovitveni zahtevek, glavni zahtevek) ter primarno na izbris prepovedi odtujitve in obremenitve po uradni dolžnosti ter podredno na izstavitev listine, na podlagi katere se bo mogel vknjižiti izbris prepovedi odtujitve in obremenitve. Revizijsko sporna ostajata le še prva dva razloga.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da je darilna pogodba za primer smrti veljavna: tožnik je bil ob overitvi darilne pogodbe pred sodnikom izrecno opozorjen na vsebino § 956 ODZ, tudi na to, da se je kot darovalec izrecno odrekel pravici jo preklicati, slednje pa je služilo zgolj jasnemu razlikovanju med preklicno izjavo poslednje volje in pogodbo o daritvi za primer smrti.
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker pritožbeno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, da izpodbijana pogodba glede na njeno vsebino ne bi smela biti overjena? 2. Ali je zmotno uporabljeno materialno pravo določila v 956 ODZ, ker je darilna pogodba za slučaj smrti z dne 17. 3. 1989 upoštevana kot veljavna, kljub temu da se tožnik ni izrecno odpovedal pravici preklicati pogodbo? 3. Ali je zavrnitev tožbenega zahtevka v nasprotju s sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 1134/2008)? Sodišču druge stopnje očita, da se ni opredelilo do pritožbenega očitka, da pogodba z vsebino, ko ga ta sili k preklicu, če bo to zahteva tretjega, v danem primeru stranske intervenientke na strani tožene stranke, in da zaradi tega pogodba ne bi smela biti overjena. Meni, da bi se moral v skladu s § 956 ODZ tožnik za veljavnost pogodbe izrecno odpovedati pravici do preklica, česar ni storil. Izrecno odpovedati pomeni, da je treba navesti vsebino odpovedi in ne zadostuje zapis iz overitvene klavzule, da sta bili pogodbeni stranki opozorjeni na pravne posledice citiranega določila ODZ. Tega dejstva ne more sanirati tudi razlaga izpodbijane sodbe, da so bila določila za preklic darilne pogodbe zelo omejena. Za veljavnost darilne pogodbe za slučaj smrti je bila določena posebna obličnost in ker tej ni bilo zadoščeno, ni potrebe po preklicu. Poudarja, da pravilna odločitev v predmetni zadevi ni pomembna samo za konkretno zadevo, ampak je pomembno, da vsa sodišča pri odločitvah upoštevajo predpise, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi. Vsekakor sprejeta odločitev ni v skladu z obstoječo sodno prakso, pri čemer se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 1134/2008. 5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnika zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).