Jedro

Iz Pravilnika tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec, povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: ◦ „Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek I. točke in II. točka izreka) se spremeni tako, da se glasi: „Zavrne se zahtevek tožeče stranke za obračun zneska 16.474,05 EUR bruto (po 1.098,27 EUR mesečno bruto za mesece od novembra 2016 do vključno januarja 2018), odvod davkov in prispevkov pristojnim institucijam ter izplačilo neto zneskov tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prisojenih neto razlik v plači za mesece od novembra 2016 do vključno marca 2017 od 24. 4. 2017 do plačila, od prisojenih neto razlik v plači za čas od aprila 2017 do vključno januarja 2018 pa od 16 dne v mesecu.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 710,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.“ ◦ Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 349,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.“

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.023,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku obračuna znesek 16.474,05 EUR bruto (po 1.098,27 EUR mesečno bruto od meseca novembra 2016 do vključno januarja 2018) od teh zneskov odvede davke in prispevke tožniku pa izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji obrestni zahtevek je zavrnilo. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnik v spornem obdobju opravljal vsa dela delovnega mesta režiserja prvaka, vključno z režiranjem najzahtevnejših žanrov ter pripravo analiz in poročil. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 96/2019 z dne 7. 5. 2019 dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: – ali je naziv „prvak“ vezan na dejansko delo ali na imenovanje oziroma na dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku; - ali delavec s tem, ko enkrat pridobi naziv „prvak“, obdrži upravičenje iz tega naziva tudi po poteku časa, za katerega je imenovan za „prvaka“, če še naprej opravlja enako delo; - ali je delavec upravičen do plačila „prvaka“, čeprav ni več „prvak“, niti ni razpisa za „prvaka“ niti ni v zvezi z njim izdana odločitev, da se ponovno imenuje za „prvaka“?

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je naziv prvak po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, Ur. l. RS, št. 96/2002 s spremembami) in Pravilniku tožene stranke o postopku in merilih za zasedbo delovnih mest vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec (v nadaljevanju Pravilnik) nagrada za izjemne dosežke, ki se podeli za določen čas petih let. Delavec, ki pridobi naziv prvaka, s tem ne začne opravljati drugega ali drugačnega dela, kot ga je opravljal do tedaj, pač pa gre le za posebno obliko priznanja za pretekle umetniške dosežke. Takšno nagrajevanje je dopustno le v okviru za to predvidenega postopka, pod pogojem, da je objavljen razpis, da se posameznik na ta razpis prijavi in da komisija ugotovi, da izpolnjuje pogoje za imenovanje. Morebitna odsotnost katerega izmed teh pogojev ali faz pomeni, da imenovanja ni. V skladu z 48.a členom ZUJIK se naziv prvaka podeli za dobo petih let in se ga lahko podeli ponovno, če so izpolnjeni pogoji. Tudi Pravilnik določa, da izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka, vrhunskega glasbenika, eksperta področja z imenovanjem na to delovno mesto za določen čas petih let. Ker gre za časovno omejeno pravico, ta pravica s potekom časa ugasne. Tožnik od 31. 10. 2016 dalje ni več upravičen do naziva prvaka in do plačila za ta naziv, saj ne gre za pravico, ki bi bila pridobljena za časovno neomejeno obdobje. Po 31. 10. 2016 bi bil tožnik lahko prvak le, če bi bil objavljen razpis, če bi se nanj prijavil in če bi komisija ocenila, da je tudi v času po prvem imenovanju ustvaril tako presežna umetniška dela, da je s temi novimi deli zbral najmanj 300 točk. Imenovanje za prvaka je dopustno le v postopku, ki je za to določen in v primerih, ko so izpolnjene vse zahteve za imenovanje. Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do imenovanja za prvaka in posledično tudi ni upravičen do vtoževanega plačila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V skladu s 371. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

K vprašanju, ali je naziv „prvak“ vezan na dejansko delo ali na imenovanje oziroma na dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku

7. Pravna podlaga za odločanje v tem sporu so zgolj določbe Pravilnika, saj ZUJIK v 48.a členu podeljevanje naziva prvaka predvideva le za zaposlene na delovnih mestih igralcev, opernih solo pevcev in baletnih solo plesalcev, ne pa tudi na delovnih mestih režiserjev.

8. S Pravilnikom je tožena stranka določila pogoje in merila za zasedbo delovnih mest z nazivi vrhunski glasbenik, ekspert področja, prvak in priznani ustvarjalec. S Pravilnikom je predvideno posebno delovno mesto režiserja prvaka (G017059), ki ga z imenovanjem lahko zasede zaposleni na delovnem mestu režiserja (G017040), če izpolnjuje v Pravilniku opredeljene formalne kriterije. Pravilnik pri tem izrecno določa, da izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka, vrhunskega glasbenika ali eksperta področja z imenovanjem na to delovno mesto za določen čas petih let. Le za delovno mesto priznanega ustvarjalca je s Pravilnikom predvideno, da ga izbrani kandidat zasede za nedoločen čas.

9. S Pravilnikom je bil podrobno določen postopek za zasedbo delovnih mest z nazivi vrhunskega glasbenika, eksperta področja prvaka in priznanega ustvarjalca. Postopek se začne na podlagi razpisa za zasedbo navedenih mest, ki ga enkrat letno pripravi strokovna služba. Generalni direktor vsako leto imenuje petčlansko komisijo za izbor kandidatov za zasedbo delovnih mest prvaka, vrhunskega glasbenika in eksperta področja; se za vsako razpisano delovno mesto določi posebna komisija. Kandidat mora v vlogi za zasedbo razpisanega delovnega mesta navesti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katera se prijavlja. Za kandidata, ki na podlagi individualnih dosežkov zadosti merilom za imenovanje na razpisano delovno mesto na podlagi individualnih dosežkov, komisija pripravi obrazloženo mnenje ter svoj predlog posreduje strokovni službi. Na podlagi predloga komisije generalni direktor imenuje kandidate, ki izpolnjujejo pogoje in merila.

10. Iz tako povzetega postopka in meril za zasedbo delovnih mest prvaka, vrhunskega glasbenika in eksperta področja izhaja, da je imenovanje vezano na dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku, s tem da izbrani kandidat navedeno delovno mesto zasede za določen čas petih let. Navedeno pomeni, da bi tožnik po 1. 11. 2016, ko se je izteklo petletno obdobje od njegovega imenovanja za režiserja prvaka, ta naziv lahko obdržal le, če bi bil v novem postopku ponovno imenovan, kar pa se ni zgodilo.

11. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko zahtevka za plačilo razlike med plačo za delovno mesto režiserja prvaka in plačo režiserja ni presojalo s stališča, ali je tožnik še imenovan na delovno mesto režiserja prvaka v skladu s Pravilnikom, temveč je to vprašanje obšlo s sklicevanjem na dejansko opravljeno delo. Pri tem je spregledalo, da tožnik v času, ko je bil imenovan na delovno mesto režiserja prvaka, ni opravljal nekega povsem drugega dela, kot ga je opravljal pred tem in kot ga opravlja sedaj, temveč gre pri imenovanju za režiserja prvaka za obdobje petih let za priznanje v preteklosti realiziranih vrhunskih dosežkov. Navedeno je razvidno iz določbe točke I.2.3., Pravilnika, ki kot formalne kriterije za zasedbo delovnega mesta režiserja prvaka na podlagi imenovanja določa, da je kandidat v zadnjih petih letih ustvaril več pomembnejših kulturno relevantnih dosežkov v okviru svojega področja, da je v zadnjih petih letih do podanega predloga za imenovanje prejel nagrade in priznanja za svoje delo in dosežke in da je v tem obdobju zbral najmanj 300 točk. 12. Tako opredeljen postopek in kriterij za zasedbo delovnega mesta režiserja prvaka, ki ga je mogoče zasesti le na podlagi imenovanja za določen čas petih let, izključujejo možnost, da je delavec upravičen do plačila za delovno mesto prvaka na podlagi dejanskega dela, mimo in brez postopka ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev ter brez imenovanja na to delovno mesto. Tega se je nenazadnje zavedal tudi tožnik, saj je še pred vložitvijo tožbe na toženo stranko naslovil poziv za objavo razpisa za zasedbo delovnih mest vrhunskega glasbenika, eksperta področja, prvaka in priznanega ustvarjalca, tožbeni zahtevek pa je utemeljeval s tem, da tudi po prenehanju petletnega obdobja, za katerega je bil imenovan v naziv od režiserja prvaka, izpolnjuje kriterije iz Pravilnika, pri čemer se je skliceval na svoj predlog za podaljšanje naziva prvaka na delovnem mestu režiserja prvaka.

13. Odgovor na dopuščeno vprašanje se glasi, da naziv prvaka pri toženi stranki ni vezan na dejansko delo, ampak na imenovanje in dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku, predvidenem v Pravilniku.

K vprašanju, ali delavec s tem, ko enkrat pridobi naziv „prvak“, obdrži upravičenja iz tega naziva tudi po poteku časa, za katerega je imenovan za „prvaka“, če še naprej opravlja enako delo.

14. Iz Pravilnika povsem jasno izhaja, da lahko izbrani kandidat zasede delovno mesto prvaka le za določen čas petih let. Z iztekom tega časa delavec izgubi naziv, razen če je na podlagi novega postopka (razpis za zasedbo delovnih mest, prijava na razpis, predlog komisije za izbiro kandidatov, imenovanje s strani generalnega direktorja) znova imenovan in je na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere bo za nadaljnjih pet let opravljal delo na delovnem mestu prvaka. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ker po izteku obdobja, za katerega je bil tožnik imenovan za režiserja prvaka in za katerega je bilo s pogodbo o zaposlitvi št. 1/A-13728-11-1 dogovorjeno, da bo opravljal dela in naloge na delovnem mestu režiserja prvaka, tožniku ni več izplačevala plače za delovno mesto režiserja prvaka, ampak za delovno mesto režiserja G017040, saj za nadaljnja izplačila za 50. plačni razred po 1. 11. 2013 ni bilo več pravne podlage. Osnova za takšno nadaljnje plačevanje bi bila podana le v primeru, če bi bil tožnik po opravljenem postopku za čas od 1. 1. 2016 na novo imenovan v naziv prvaka za obdobje petih let in bi bila na tej podlagi z njim sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za to delovno mesto za čas petih let. 15. Tudi če delavec po lastni oceni po izteku obdobja, za katerega je bil imenovan za prvaka, opravlja isto delo, kot ga je opravljal v času, ko mu je bil ta naziv podeljen, to ne pomeni, da zgolj na tej podlagi še naprej ohrani ta naziv in upravičenja, ki so vezana na ta naziv, čeprav je čas, za katerega je bil naziv podeljen, že potekel in ni bilo novega postopka za izbiro kandidatov za ta naziv. Pri tem tudi ni bistveno, da tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi št. 1/A-13728-11-1 za delovno mesto režiserja prvaka in kasneje ponujeni pogodbi o zaposlitvi št. 1/A-13728-16-1 za delovno mesto režiserja ni identično opredelila opisa del in nalog. Tudi če je res, da tožnik režira najzahtevnejše radijske žanre in izdeluje analize in pripravlja poročila (obe nalogi sta navedeni le v pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto režiserja prvaka), to ne pomeni, da samo na tej podlagi obdrži naziv prvaka tudi po izteku časa, za katerega mu je bil podeljen. Prav tako navedeno ne more biti osnova za presojo, da je tožnik do plačila za 50. plačni razred (v ta plačni razred je uvrščeno delovno mesto režiserja prvaka) upravičen na podlagi dejanskega opravljanja dela.

16. Odgovor na dopuščeno vprašanje se tako glasi, da zgolj s sklicevanjem, da še naprej opravlja enako delo, delavec, ki je pridobil naziv prvaka, ne obdrži pravic iz tega naslova tudi po poteku časa, za katerega je bil imenovan za prvaka, če v ta naziv ni bil ponovno imenovan na podlagi postopka, ki je pri toženi stranki predviden v Pravilniku.

K vprašanju, ali je delavec upravičen do plačila „prvaka“, čeprav ni več „prvak“, niti ni razpisa za „prvaka“ niti ni v zvezi z njim izdana odločitev, da se ponovno imenuje za „prvaka“.

17. Do plačila za delovno mesto prvaka je delavec upravičen le za čas, za katerega je imenovan v ta naziv in za katerega je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno, da bo opravljal dela in naloge na tem delovnem mestu. Plačila, kakršna so predvidena za delovno mesto prvaka, tožnik po izteku navedenega obdobja ne more biti upravičen niti na podlagi okoliščine, da tožena stranka ni izvedla postopka za izbiro kandidatov za zasedbo delovnih mest prvaka, vrhunskega glasbenika in eksperta področja. V Pravilniku ni določeno, da mora to storiti.

18. V zvezi s tem se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev prepovedi diskriminacije, ker se v skladu s Pravilnikom delovna mesta priznanih ustvarjalcev (priznani dramaturg, priznani orkestrski glasbenik, priznani solistični orkestrski glasbenik) zasedajo za nedoločen čas, delovna mesta prvakov (med te sodi tudi delovno mesto režiserja prvaka) pa le za določen čas petih let. Ne gre za nedopustno razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin iz 16. člena ZDR-1, temveč za določanje različnih pogojev in kriterijev, pa tudi časa, za katerega izbrani delavec zasede navedena delovna mesta, kar ima podlago tako v določbah Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK, Ur. l. RS, št. 45/94 s spremembami), kot v ZUJIK.

19. Odgovor na tretje vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija, se tako glasi, da delavec ni več upravičen do plačila za delovno mesto prvaka, potem ko je iztekel čas, za katerega je bil imenovan na to delovno mesto in v zvezi s tem ni bila sprejeta nova odločitev o imenovanju, ter delavec ni bil ponovno imenovan na to delovno mesto.

Odločitev o reviziji

20. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta ugodili tožbenemu zahtevku. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka, saj tožnik s svojim zahtevkom ni uspel. Zato mora, v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, toženi stranki povrniti njene utemeljeno priglašene stroške postopka pred sodišči prve in druge stopnje.

21. Utemeljeno priglašeni stroški pred sodiščem prve stopnje znašajo 1225 točk (odgovor na tožbo 300 točk, pripravljalna vloga 225 točk, prvi narok za glavno obravnavo 300 točk, drugi narok ob zvišani vrednosti spornega predmeta 300 točk, urnina 100 točk) kar v vrednosti točke 0,459 EUR znaša 562,27 EUR. Temu je treba prišteti pavšal za materialne stroške v višini 20 EUR in 22 % DDV v višini 128,09 EUR, skupaj torej 710,36 EUR.

22. Utemeljeno priglašeni pritožbeni stroški znašajo 349,98 EUR (nagrada za pritožbo 625 točk oziroma 286,87 EUR in 22 % DDV).

23. Tožena stranka je z revizijo uspela, zato je upravičena do povrnitve utemeljeno priglašenih revizijskih stroškov. Ti znašajo 1.023,45 EUR (predlog za dopustitev revizije 625 točk, revizija ob vštevanju 50 % nagrade za predlog za dopustitev revizije 437,50 točk oziroma skupno 1.062,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 637,50 EUR, 22 % DDV v višini 140,25 EUR, takse za revizijo 245,70 EUR).

24. Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, ki je naveden v uvodu. Odločitev je sprejelo soglasno.