Jedro

Po 26. členu ZVO v zvezi z 2. členom ZGJS spada med obvezne javne službe tudi čiščenje javnih površin, ki so opredeljene v 2. členu ZGO-1. Pri tem ni dvoma, da je odstranjevanje in preprečevanje poledice na pločniku vsebovano v pojmu čiščenja javne površine. Stališče, da gre pri čiščenju in posipanju poledenelih pločnikov za izvajanje javne službe čiščenja javnih površin, je nenazadnje skladno tudi s siceršnjo prakso revizijskega sodišča. Mestna občina je torej imela zakonsko podlago za sprejetje Odloka o zimski službi in za pogodbeno prevalitev bremena izvajanja obvezne javne službe (odstranjevanja poledice s konkretnega pločnika) na drugo toženko. Pomanjkljivo navedena pravna podlaga za sprejem v uvodu Odloka o zimski službi na njegovo veljavnost oziroma razlago ne vpliva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tej pravdi vtoževala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala 21. 1. 2003 zaradi padca na poledenelem pločniku pred stavbo na naslovu ... Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko in z vmesno sodbo presodilo, da je za nastalo škodo odškodninsko odgovorna druga toženka. Druga toženka odgovarja na podlagi 163. člena Obligacijskega zakonika, saj je do nastanka škode prišlo, ker ni ustrezno izvajala zimske službe na javni površini. Zimska služba, ki jo je bila druga toženka (na konkretnem pločniku) po pogodbi z Mestno občino Ljubljana dolžna izvajati in ki jo je dejansko izvajala, spada med obvezne lokalne javne službe čiščenja javnih površin po 26. členu Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice in druge toženke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Med drugim je ocenilo, da je imel Odlok Mestne občine Ljubljana o zimski službi (Uradni list RS, št. 51/97) zakonsko podlago, da je izrecno določil pločnike kot del površin, na katerih se opravlja zimska služba (glej 2. člen Odloka o zimski službi). Čeprav je pločnik v zasebni lasti in ni del javne (kategorizirane) ceste, gre za javno površino (2. člen Zakona o graditvi objektov; v nadaljevanju ZGO-1), ki je lahko predmet obvezne javne službe (26. člen ZVO).

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je druga toženka vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper njo zavrne, podredno, naj sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili ZVO, saj zimska služba ni obvezna gospodarska javna služba čiščenja javnih površin. Gre za vzdrževanje javnih cest, ki je urejeno v 8. členu Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) oziroma v podzakonskem predpisu, ki je bil sprejet na podlagi ZJC. Druga toženka po pogodbi, ki jo je sklenila z Mestno občino Ljubljana, ni bila dolžna čistiti konkretnega pločnika. Mestna občina Ljubljana je javne površine opredelila v Odloku o posebni in podrejeni rabi javnih površin (Uradni list RS, št. 90/99). Odlok o zimski službi je bil sprejet na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in ne na podlagi ZVO. Pločnik ni kategoriziran kot del javne ceste in ne gre za javno površino. Odlok Mestne občine Ljubljana o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 101/02) je med obveznimi gospodarskimi javnimi službami določil le vzdrževanje občinskih cest. Po Odloku Mestne občine Ljubljana o občinskih cestah (Uradni list RS, št 78/00) pločnik oziroma cesta ob pločniku ni kategorizirana kot javna cesta.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija, ki je vložena iz vseh revizijskih razlogov, ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo pritožbeno sodišče. Ker revizijsko sodišče na take kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je nekonkretiziran očitek revizije neupošteven.

7. Neupoštevne so tudi vse revizijske navedbe, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (takšna je npr. navedba, da se druga toženka s pogodbo ni zavezala izvajati zimske službe na konkretnem pločniku), saj je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe.

8. Po presoji revizijskega sodišča zavzemanje druge toženke, da zimska služba oziroma čiščenje in posipanje konkretnega pločnika ne spada v okvir obveznih gospodarskih javnih služb, ni utemeljeno. Po 26. členu ZVO v zvezi z 2. členom ZGJS spada med obvezne javne službe tudi čiščenje javnih površin, ki so opredeljene v 2. členu ZGO-1. Pri tem ni dvoma, da je odstranjevanje in preprečevanje poledice na pločniku vsebovano v pojmu čiščenja javne površine. Stališče, da gre pri čiščenju in posipanju poledenelih pločnikov za izvajanje javne službe čiščenja javnih površin, je nenazadnje skladno tudi s siceršnjo prakso revizijskega sodišča.(1) Mestna občina Ljubljana je torej imela zakonsko podlago za sprejetje Odloka o zimski službi in za pogodbeno prevalitev bremena izvajanja obvezne javne službe (odstranjevanja poledice s konkretnega pločnika) na drugo toženko. Pomanjkljivo navedena pravna podlaga za sprejem v uvodu Odloka o zimski službi na njegovo veljavnost oziroma razlago ne vpliva.

9. Tudi drugi revizijski očitki niso utemeljeni, saj navedenih zaključkov ne morejo izpodbiti. Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin, kot je razvidno že iz njegovega imena, ne določa javnih površin na območju Mestne občine Ljubljana. Odlok Mestne občine Ljubljana o gospodarskih javnih službah povzema vsebino 26. člena ZVO in zato med obvezne lokalne javne službe uvršča čiščenje javnih površin (glej peto alinejo 2. člena navedenega odloka). Določbe ZJC, Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) in Odloka o občinskih cestah v konkretni zadevi niso uporabljive, saj gre za pločnik v zasebni lasti, ki ni del javne (kategorizirane) ceste. Po presoji revizijskega sodišča omenjene določbe tudi ne omogočajo sklepa, da je predmet zimske službe lahko le obvezna javna služba vzdrževanja javnih cest, ne pa tudi čiščenja javnih površin.

10. Ker torej niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Glej odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 36/2005 z dne 16. 11. 2006.