Jedro

Revizija se dopusti o materialnopravnem vprašanju obstoja protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah hotelirja kot enega od elementov za njegovo odgovornost za škodo, povzročeno nočnemu receptorju s kaznivim dejanjem tretjega, ki ni hotelski gost.

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o materialnopravnem vprašanju obstoja protipravnosti v ravnanju oziroma opustitvah hotelirja kot enega od elementov za njegovo odgovornost za škodo, povzročeno nočnemu receptorju s kaznivim dejanjem tretjega, ki ni hotelski gost.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu jo je ob priliki opravljanja nočne službe receptorja hotela prve tožene stranke povzročil oborožen ropar (pozneje izsleden in pravnomočno kazensko obsojen).

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da v ravnanju oziroma opustitvah prve toženke (odgovornostno zavarovane pri drugi toženki) ni elementa protipravnosti.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in z vmesno sodbo ugotovilo polno odškodninsko odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo. Delo nočnega receptorja tudi po prepričanju pritožbenega sodišča resda ni nevarna dejavnost, vendar je podana krivdna odgovornost prve toženke, ki je kršila določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o delovnih razmerjih, po kateri mora delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje delavcev. Čeprav je prva toženka opremila hotel z vso predpisano opremo po Zakonu o gostinstvu in Pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih objektov, protipravnost njenih ravnanj oziroma opustitev ni izključena. Treba je izhajati iz profesionalne skrbnosti hotelirja kot dobrega strokovnjaka, predvidene z določbo 6. člena Obligacijskega zakonika in upoštevati Zakon o varnosti in zdravju pri delu, po katerem mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti (in zdravja) delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti ... med drugim tudi z izogibanjem tveganj, ocenjevanjem tveganj in njihovim obvladovanjem ... tudi s prilagajanjem tehničnemu napredku (tajna stikala za klic v sili, daljinsko zaklepanje vhodnih vrat) ... Delujoča kamera nad recepcijskim pultom po prepričanju pritožbenega sodišča ni zadosten ukrep, saj receptorju ni omogočala, da bi roparju vstop preprečil. 4. Predlog za dopustitev revizije je vložila le druga toženka – zavarovalnica, ki sodišču druge stopnje očita, da je pravni standard dobrega strokovnjaka zapolnilo z vsebino, ki od prve toženke zahteva ravnanja, ki presegajo zahteve veljavne zakonodaje s tega področja, pri tem pa ni upoštevalo specifičnosti dejavnosti, ki jo prva toženka opravlja. Razlogovanje sodišča, da bi tožnik kot receptor hotela moral imeti možnost onemogočiti vstop nezaželenim osebam, je v nasprotju z veljavno zakonodajo in hotelirsko stroko, ki gostov ne ločuje na želene in nezaželene, v nasprotju pa je tudi s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki je usklajen z uredbami in direktivami EU in ki nameščanja kamer in druge varnostno-tehnične opreme ne predvidevajo, še najmanj pa omejevanja vstopa. Druga toženka predlaga, da Vrhovno sodišče opredeli namen 6. člena Obligacijskega zakonika ter postavi kriterije in okvire za razlago pravnega standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka – in sicer splošno in posebej za opravljanje dejavnosti hotelirstva oziroma nudenja nastanitve gostov v gostinskih obratih. Meni, da gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem še ni prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, predstavljenega v predlogu druge toženke in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).