Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila tožnici podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je prišlo pri toženi stranki do reorganizacije dela, zaradi česar se je tožena stranka odločila tožničino delovno mesto „računovodja in knjigovodja“ ukiniti in to delo prenesti na zunanjega izvajalca. Ostala dela, ki jih je opravljala tožnica (dela administrativne narave), pa je v nadaljevanju opravljal zakoniti zastopnik tožene stranke. S tem je postalo delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov nepotrebno, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 ZDR-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 23. 10. 2014, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki še vedno obstaja z vsemi medsebojnimi pravicami in obveznostmi in da jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, v 8 dneh in pod izvršbo. Poleg tega je zavrnilo tudi preostali del njenega primarnega tožbenega zahtevka za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja (obračun bruto nadomestila plače v višini, kot če bi delala, plačilo prispevkov in davkov ter izplačilo neto zneska plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od prenehanja iz delovnega razmerja do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja in za povrnitev pravdnih stroškov). Razen tega je zavrnilo tudi tožničin podredni tožbeni zahtevek, v katerem je uveljavljala trajanje delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje, vse pravice iz delovnega razmerja za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do dne odločitve sodišča prve stopnje in obračun bruto denarnega povračila v znesku 12.027,00 EUR, odvod predpisanih davkov in prispevkov ter izplačilo ustreznega neto zneska tega povračila, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku oz. podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da je še vedno zakonska partnerica direktorja tožene stranke, ki je tudi edini družbenik tožene stranke. V marcu 2014 je njuna življenjska skupnost razpadla, tožnica se je od njega odselila, zaradi tožničinih zahtev po delitvi skupnega premoženja pa so se njuni odnosi zaostrili. Dne 29. 10. 2014 ji je bila vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 10. 2014, čeprav se poslovanje tožene stranke v letu 2014 ni poslabšalo v tolikšni meri, da bi bila potrebna reorganizacija tožene stranke in njeno prestrukturiranje v smislu ukinitve tožničinega delovnega mesta. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede slabšega poslovanja tožene stranke je necelovita in napačna, čeprav iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2014 izhaja, da so se čisti prihodki od prodaje res nekoliko zmanjšali. Do prekinitve poslovnega sodelovanja tožene stranke s podjetjem A. je prišlo zato, ker je tožena stranka želela tožnici že v septembru leta 2014 podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je tožnica o tem obvestila podjetje A., se je to podjetje odločilo, da bo prekinilo poslovno sodelovanje s toženo stranko. Tožena stranka svojih storitev do tega podjetja ni mogla več zagotavljati, saj zakoniti zastopnik tožene stranke kot edini zaposleni ni bil zmožen opravljati dela, ki ga je pred tem za to podjetje opravljala tožnica. Prekinitev poslovanja tožene stranke s podjetjem A. je bila posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Bilančna situacija v letu 2014 je bila boljša od leta 2013, povečal se je tudi obseg naročil. Zaradi ukinitve delovnega mesta tožnice pa se niso zmanjšali niti stroški za plače, saj je bila tožnica upravičena tudi do odpravnine. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko pomenila povračilni ukrep zakonitega zastopnika tožene stranke zaradi razpada njune življenjske skupnosti. Sodišče prve stopnje se v svoji obrazložitvi sklicuje tudi na bančne listine, čeprav jih v spisu ni. S tem je storjena tudi bistvena kršitev določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožničine pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niti preostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339/2 člena ZPP, s tem ko se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicevalo na bančne listine, ki jih v spisu ni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe do očitne pomote pri zapisu, saj se je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve dejansko sklicevalo na bilančne listine, ki jih je v spis vložila tožena stranka in ne na bančne listine, ki jih v spisu dejansko ni. To izhaja tudi iz dokaznega sklepa (3. točka obrazložitve), kjer so med listinami, ki jih je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo, navedene tudi bilance tožene stranke (B3, B9, B10).

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno zaključilo, da je bila tožnici podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je prišlo pri toženi stranki do reorganizacije dela, zaradi česar se je tožena stranka odločila tožničino delovno mesto „računovodja in knjigovodja“ ukiniti in to delo prenesti na zunanjega izvajalca. Ostala dela, ki jih je opravljala tožnica (dela administrativne narave), pa je v nadaljevanju opravljal zakoniti zastopnik tožene stranke. S tem je tudi po zaključku pritožbenega sodišča postalo delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov nepotrebno, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 89/1 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013).

8. Že iz tožničinih pritožbenih navedb izhaja (navedeno pa izhaja tudi iz njene izpovedbe in izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke), da je prišlo v letu 2014 do prekinitve poslovnega sodelovanja med toženo stranko in podjetjem A., kar je privedlo do zmanjšanja obsega poslovanja pri toženi stranki, ki se je odrazilo tudi v finančnem stanju pri toženi stranki. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je tožena stranka računovodska in knjigovodska dela (ki jih je pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljala tožnica) prenesla na B.B. s.p. kot zunanjo izvajalko (pogodba o opravljanju storitev računovodenja - B2), kar predstavlja poslovno odločitev tožene stranke z namenom reorganizacije poslovanja. Smotrnosti takšne odločitve pa sodišče ni pristojno presojati. S tem je tudi po zaključku pritožbenega sodišča prenehala potreba po tožničinem delu iz naslova računovodskih in knjigovodskih poslov. Ker je preostali del tožničinih opravil, ki so se nanašala na administrativna dela, pričel opravljati zakoniti zastopnik tožene stranke, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prenehala potreba po tožničinem delu. To pa pomeni, da je tožena stranka tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe v organizaciji dela pri toženi stranki. Pritožbeno sodišče nadalje zaključuje tudi, da je tožena stranka izkazala tudi ekonomski razlog za podajo izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je prišlo do prenehanja poslovnega sodelovanja med toženo stranko in njenim poslovnim partnerjem, kar je vplivalo na reorganizacijo poslovanja pri toženi stranki. Pri tem po stališču pritožbenega sodišča za odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka ni bistvenega pomena, zakaj je do prekinitve tega poslovnega sodelovanja prišlo, zato pritožbeno sodišče na obširne pritožbene navedbe tožnice v zvezi z navedenim ne odgovarja.

9. Glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica reorganizacije poslovanja pri toženi stranki, ki jo potrjujejo izvedeni dokazi, prav tako niso odločilnega pomena pritožbene trditve tožnice, da je izpodbijana redna odpoved posledica prenehanja življenjske skupnosti tožnice in zakonitega zastopnika tožene stranke.

10. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

11. Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker jih stranki nista priglasili.